Vse jazzovske ustvarjalce danes tudi vabijo, da zaigrajo ob odprtih oknih in tako pomagajo širiti jazzovsko idejo o povezovanju ljudi.
Ljubljanski trgi in mostovi v starem mestnem jedru bodo danes prizorišče spontanih pouličnih nastopov. Praznik jazza bodo pomagali obeležiti tako člani tria Swingter kot Žiga Smrdel Trio. Prvi izvajajo skladbe iz zlatega obdobja swing glasbe v django jazz stilu, znani pa so tudi po ritmih modernejšega gypsy jazza, medtem ko bo slednja zasedba mimoidočim predstavila mainstream jazz.
V trnovskem baru Prulček bo večerni koncert zasedbe Jazz Rarities Lab Kvartet. Mednarodno priznani jazzovski glasbeniki in stari znanci slovenskih jazz odrov nameravajo obuditi pozabljena imena standardnega jazza. Kar polovice njihovega programa se še nikoli doslej ni izvajalo v Sloveniji, sta sporočila krovna organizatorja dogodkov, Ustanova Imago Sloveniae – Podoba Slovenije in Staroljubljanski zavod za kulturo. Koncertu bo sledil pravi jazzovski jam session.
Prireditve ob mednarodnemu dnevu jazza so potekale tudi v Postojni, Metliki in na Ravnah na Koroškem, kjer so jazzovske koncerte gostili že na predvečer glasbenega praznika.
V okviru dogodkov na Ravnah na Koroškem bo danes dopoldne na spletu premierna projekcija dokumentarnega filma Toma Novosela z naslovom 100 let slovenskega jazza. Prenos bo potekal na spletni strani Jazza Ravne. V piranskem Caffe Teatru pa bo danes zvečer koncert tria Teo Collori.
Tisti, ki bodo ostali doma, si bodo lahko iz udobja domačega naslonjača ogledali posnetek jazzovsko obarvanih otvoritvenih koncertov Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v stari Ljubljani z Big bandom RTV Slovenija in solisti, je objavljeno na spletni strani Ustanove Imago Sloveniae – Podoba Slovenije.
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je leta 2011 30. april uradno razglasila za mednarodni dan jazza z namenom, da poudari diplomatsko vlogo te glasbe pri združevanju ljudi z vsega sveta. Njegova glavna pokrovitelja sta generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay ter legendarni jazzovski pianist in skladatelj Herbie Hancock, ki deluje tudi kot Unescov veleposlanik za medkulturni dialog in predsednik Inštituta za jazz. Decembra 2012 je mednarodni dan jazza uradno priznala tudi Generalna skupščina Združenih narodov.
Mednarodni dan jazza obeležujejo že v več kot 190 državah. Združuje različne skupnosti, šole, umetnike, akademske in ljubiteljske glasbenike, spodbuja k spoznavanju jazza in odkrivanju njegove izjemne dediščine, osvešča o pomenu medkulturnega dialoga in medsebojnega razumevanja ter krepi mednarodno sodelovanje in komunikacijo. Je sredstvo za svobodno izražanje in sopomenka za spoštovanje človekovih pravic ter dostojanstva vseh ljudi ne glede na njihovo poreklo.
“Jazz ni le glasba, temveč način življenja, način bivanja, način razmišljanja,” je o tej glasbeni zvrsti zapisala ameriška glasbenica Nina Simone.
Jazz se je razvil v ZDA na začetku 20. stoletja. Mesto New Orleans blizu ustja reke Mississippi je imelo ključno vlogo pri njegovem razvoju. Prebivalci tega mesta so bili bolj raznoliki kot kjer koli drugje na jugu ZDA in ljudje afriškega, francoskega, karibskega, italijanskega, nemškega, mehiškega in indijanskega porekla ter angleškega porekla so imeli medsebojne stike. Afroameriške glasbene tradicije so se mešale z drugimi in postopoma je jazz nastal iz mešanice ragtimea, koračnic, bluesa in drugih vrst glasbe, je zapisano na spletni strani washingtonskega Narodnega muzeja ameriške zgodovine.
Jazz je bil sprva večinoma za ples. Po prvih posnetkih jazza leta 1917 se je glasba zelo razširila in se hitro razvijala. Na čelu evolucije jazza so bili številni briljantni glasbeniki, kot so Louis Armstrong, Duke Ellington, Charlie Parker in Miles Davis. Jazz je kasneje razvil vrsto različnih stilov.
