Pahor pod Najevsko lipo poudaril pomen dialoga in prizadevanj nagovoriti drugače misleče

Predsednik republike Borut Pahor je na vseslovenskem srečanju pod Najevsko lipo nad Črno na Koroškem v nagovoru poudaril pomen spoštljivega dialoga in medsebojnega poslušanja. Pozval je k prizadevanjem, da skušamo nagovoriti tudi drugače misleče in z njimi iskati kompromise za skupno dobro, ker je to zelo pomembno za našo prihodnost.
E5X8u9GXwAQpJz2

Pahor se je v nagovoru nekaj sto zbranim na srečanju na Ludranskem Vrhu zahvalil vsem, ki 30 let negujejo to, kot je dejal, žlahtno in plemenito tradicijo srečevanja pod Najevsko lipo in pogovora pod njo o naši boljši prihodnosti.

Pahor, ki je srečanje pod Najevsko lipo v 30 letih izmed politikov obiskal največkrat – sam je ocenil, da okoli 20-krat -, je danes dejal, da mu veliko pomeni ideja, s katero so na prvo srečanje avgusta 1991 po razglasitvi samostojne države povabili državnike, da bi še naprej v dialogu iskali rešitve za njeno prihodnost. In iskren dialog, privržen iskanju tistega, kar nam je skupno, je pomemben tudi za našo prihodnost in prihodnost naših otrok, je poudaril predsednik republike.

V izjavi za medije ob robu srečanja je dodatno izpostavil odliko časa pred 30 leti, ki je bila v tem, da so se, če so želeli doseči enotnost glede osamosvojitve, morali pogovarjati tudi zelo različno misleči in da so morali nagovarjati tiste, ki mislijo drugače od nas, z upanjem in željo, da se bodo o čem potem tudi dogovorili.

“Tega danes ni. Danes vsak nagovarja svoje privržence, dobi aplavz. Dostikrat dobi aplavz tudi za to, če kaj grdega reče o nasprotniku. Takrat tega ni bilo, takrat se ni grdo govorilo o tekmecu, ampak se je govorilo spoštljivo, ker se ga je potrebovalo. Danes ta iluzija, da ne potrebujemo en drugega, lahko pomembno ogrozi hiter in uspešen razvoj Slovenije, ga upočasni,” je ocenil Pahor, ki meni, da mora Najevska lipa kot simbol dialoga, modrosti in iskanja tistega, kar nam je skupno, ostati tudi za prihodnje rodove, zato je pozval k ohranitvi tradicije srečanj pod lipo.

Da so velikokrat prav zaradi Pahorjeve podporo vztrajali pri organizaciji srečanj, je v nagovoru povedala gostiteljica srečanja, županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak, ki je bila danes zadovoljna z obiskom gostov iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz Avstrije. V nagovoru je med drugim dejala, da lahko z malo strpnosti in malo potrpljenja vsi dosežemo vse ter da je pogovor zanesljivo ključ do uspeha.

Pahor in nekateri drugi gostje so na današnjem srečanju v dar prejeli mladike lipe, potomke Najevske lipe. Med drugim jo je prejel tudi sin govornika na prvem in drugem srečanju pod lipo Franceta Bučarja, Miha Bučar.

Srečanja so se udeležili tudi nekateri drugi nekdanji govorniki na srečanjih, predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle, predsednik DZ Igor Zorčič, veleposlaniki, predstavniki gospodarstva in različnih ustanov, pa tudi župani 11 od 12 koroških občin, ki so kot uvod v srečanje na omizju pod lipo spregovorili o svojem videnju Slovenije danes in njene prihodnosti.

Peterle, ki se je udeležil tudi prvega srečanja pod Najevsko lipo avgusta 1991, je v izjavi za medije delil spomine na prvo srečanje in ga primerjal z dogajanjem danes. “Takrat smo bili vsi naši, ampak to je trajalo malo časa. Danes pa zgleda, da smo razdeljeni, kot še nismo bili. To mene skrbi, čeprav mislim, da se kakšne vidike potencira in pospešuje. Mogoče tako razdeljeni vendar nismo, kot želijo nekateri prikazati,” je dejal Peterle, ki pa ocenjuje, da je dialoga danes manj, kot ga je bilo pred 30 leti.

Da je pomembno, da se politiki dobivajo tudi na neformalnih srečanjih, kot je srečanje pod Najevsko lipo, pa je menil predsednik DZ Igor Zorčič, ki je poudaril simboliko Najevske lipe. Ta je po njegovih besedah simbol slovenstva in povezovanja.

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.