“Podnebne spremembe so eksistencialni problem našega časa, tako na globalni kot lokalni ravni,” je na podnebni konferenci ZN izpostavil Pahor. Desetletje, v katerem živimo, je po njegovih besedah bistveno za okrepitev naporov v boju proti podnebnim spremembam.
Popolna implementacija pariškega sporazuma in podnebna zaveza iz Glasgowa, ki je gostil COP26, sta po Pahorjevem mnenju pot naprej pri omejevanju dviga temperature za 1,5 stopinje Celzija.
“V tem trenutku se srečujemo s hkratno energetsko in prehransko krizo, ki sta med drugim posledica vojne v Ukrajini. A to ne sme omajati naših podnebnih ambicij, ravno nasprotno,” je poudaril Pahor. Energetsko krizo bi morali po njegovih besedah izkoristiti kot priložnost za iskanje rešitev zunaj okvirov.
Ponovil je zavezo, da bo Slovenija do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. “Pripravljamo prvi nacionalni podnebni zakon, ki bo še dodatno spodbudil dosego cilja,” je dejal.
Podnebni zlom je, kot je dejal, vedno večji dejavnik nestabilnosti, nasilja in vojn. Kot kandidatka za nestalno članico Varnostnega sveta ZN v obdobju 2024/25 si Slovenija po Pahorjevih prizadeva za vključevanje podnebnih ukrepov v izgradnjo in vzpostavljanje miru.
“Zavezani smo solidarnosti. Letos smo podnebno financiranje v podporo najmanj razvitim državam in majhnim otroškim državam v razvoju prek različnih multilateralnih kanalov podvojili,” je izpostavil Pahor.
Naša generacija ima možnost in dolžnost ukrepati ter zanamcem pustiti lepši planet, je dejal Pahor in sklenil: “Neuspeh ni možnost”.
Temeljni namen konference COP27 je spodbuditi pogodbenice, da potrdijo zaveze za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in s tem omejevanje segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija, skladno s pariškim sporazumom. Ta cilj se sicer po trenutnem razvoju dogodkov pospešeno odmika. Konferenca bo naslovila tudi prilagajanje podnebnim spremembam in zaveze za dvig podnebnega financiranja, predvsem za najbolj ranljive države
