Search
Close this search box.

Odbor za delo naklonjen enakemu plačilu malice v komunali za vse

Odbor DZ za delo je na današnji seji brez glasu proti podprl predlog sprememb zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, ki izenačuje zneska za malico za delavce v javnih in zasebnih komunalnih podjetjih. Poslanci si želijo, da sprememba ne bi vplivala na cene komunalnih storitev.

Iva Dimic (NSi) je izrazila zadovoljstvo, da se socialnim partnerjem pušča določena avtonomija pri urejanju delovnopravnih razmerij. Pri prizadevanjih za izenačitev prejemkov so namreč delojemalci združili moči z delodajalci. Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije, ki deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), in Zbornica komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije sta novembra lani v DZ vložila več kot 7000 podpisov za spremembo zakona.

Kot je poudarila Dimičeva, je prav, da se zagotovi enakopravnost. “Upam, da s to spremembo prihaja v Slovenijo drugačno podjetniško razmišljanje, po katerem se delavca ne obravnava le kot strošek,” je dodala.

Tudi Mojca Žnidarič (SMC) je poudarila, da je “smiselno in pravično, da se ugotovljena diskriminacija odpravi”. Opozorila pa je, da bi sprememba vplivala na povečanje stroškov dela. “Ne želimo si, da bi se višji stroški prelili na končne uporabnike, torej da bi zvišali cene komunalnih storitev,” je poudarila. Na to opozarja tudi vlada.

Na nedopustnost diskriminacije je opozoril tudi Jožef Lenart (SDS), ki mnenje poslanskih kolegov deli tudi glede pomena kakovostne hrane za zdravje. Poslanci so se namreč strinjali, da ima kakovostna prehrana neposreden vpliv na zdravje delavcev, ki bi moralo biti cilj vsakega delodajalca.

Odbor je sprejel tudi dve dopolnili, ki odpravljata nevsebinske pomanjkljivosti, na katere je opozorila zakonodajno-pravna služba DZ.

Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, ki ureja višino regresa za prehrano med delom, je v veljavi od leta 1997, pri čemer pa od uveljavitve zakona za uravnoteženje javnih financ zavezuje le še subjekte v večinski lasti lokalnih skupnosti oziroma države. Med ta podjetja spada tudi večina komunalnih podjetij v Sloveniji.

Po omenjenem zakonu je najvišji regres za prehrano omejen na 4,61 evra na dan, medtem ko je po kolektivni pogodbi komunalne dejavnosti pravica povračila določena v višini 6,12 evra.

S tem prihaja v komunalni dejavnosti do občutnih anomalij, saj delavci podjetij v lasti lokalnih skupnosti na letni ravni prejmejo približno 340 evrov regresa za prehrano med delom manj kot delavci v podjetjih zasebnega sektorja.