Sprejeli so tudi več kot deset dopolnil NSi, s katerimi so želeli predlagatelji med drugim odgovoriti na pripombe zakonodajno-pravne službe DZ.
Po predlogu, ki so ga predstavili v NSi, bo oče izrabil 15 koledarskih dni očetovskega dopusta od rojstva otroka do njegovega tretjega meseca starosti. Preostalih 15 dni, ki jih je po veljavni zakonodaji mogoče porabiti do otrokovega končanega prvega razreda osnovne šole, pa bo postalo del starševskega dopusta v delu, ki ni prenosljiv.
Zdajšnja ureditev določa, da oče najmanj 15 koledarskih dni izkoristi v času od rojstva otroka do približno enega leta, preostanek do 30 dni pa kadar koli do otrokovega končanega prvega razreda osnovne šole.
Pravica do starševskega dopusta se ohranja pri že veljavnih 260 dneh za mater, kadar oče nanjo prenese vseh 100 dni starševskega dopusta.
Skladno z zahtevami evropske direktive, da se 60 dni starševskega dopusta ne prenaša med staršema, pa predlog spreminja zakonski del glede dogovora o delitvi med staršema tako, da se vsakemu od njiju omogoči najmanj 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta. Če oče prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, mu ostane še 60 dni, ki so neprenosljivi.
Enako velja tudi v primeru prenosa vseh 100 dni z matere na očeta. Tako oče lahko izrabi 260 dni starševskega dopusta, materi pa ostane 60 neprenosljivih dni.
Trajanje pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva se zaradi zahtev direktive v predlogu podaljša do otrokovega osmega leta starosti, medtem ko je zdaj veljavna meja do konca otrokovega prvega razreda osnovne šole. Prav tako bosta lahko oba starša delala s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva, vendar skupna izraba pravice ne bo smela preseči 20 ur tedensko.
Predlog uvaja avtomatizem pri dodelitvi otroškega dodatka v materialni obliki. Dodatek se bo enemu od staršev izplačeval v naravi tri mesece, če šolski inšpektorat po uradni dolžnosti obvesti pristojni center za socialno delo o uvedbi prekrškovnega postopka zoper starše učenca, ki iz neopravičljivih razlogov ne hodi v šolo.
Po veljavni zakonodaji ne gre za avtomatizem, ampak mora center v vsakem primeru posebej izvesti ugotovitveni postopek.
Nenazadnje predlog določa znižanje otroškega dodatka za tretjino, če otrok po osnovni šoli ne nadaljuje izobraževanja v srednji šoli. Predlagatelji želijo s to rešitvijo spodbuditi otroke, da dosežejo višjo raven izobrazbe od osnovnošolske.
Tako kot v NSi tudi v SDS vidijo predlagane rešitve kot dobre. Zaradi njih se bodo pari bolj pogosto odločali za otroke, demografska slika pa se bo izboljšala, je v razpravi dejal Jožef Lenart iz SDS.
V delu opozicije pa so bili ostri. Andreja Zabret iz LMŠ je dejala, da je vlaganje tako pomembnega predloga v zakonodajni postopek brez usklajevanja z deležniki neodgovorno.
V Levici so se ustavili že pri vrsti zakonodajnega postopka. Predlog je po besedah Mihe Kordiša nastal na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, a namesto običajne poti z ministrstva na obravnavo na Ekonomsko-socialni svet in vlado so ga po skrajšanem postopku v DZ vložili poslanci NSi. Za poslanske zakone pa ne velja zaveza, da jih morajo obravnavati socialni partnerji, je spomnil.
Z vložitvijo po skrajšanem postopku so po njegovih besedah dosegli, da je razprave čim manj, hkrati pa so obšli vse zaveze, da se posvetujejo z deležniki.
