Na ministrstvu za naravne vire in prostor so izpostavili, da čisto okolje pomeni manj bolezni, boljšo ekonomsko ter prehransko varnost, višjo kakovost življenja državljanov ter večjo odpornost na podnebne ekstreme.
V luči osrednje teme današnjega svetovnega dneva Zemlje so na ministrstvu poudarili tudi pomen decentraliziranih, lokalno vodenih ukrepov in praks, ki se na terenu izkazujejo s pozitivnimi rezultati. "Ključno je dobro medsektorsko sodelovanje med kmetijstvom, gozdarstvom, podnebjem, pa tudi gospodarstvom, infrastrukturo, izobraževanjem in lokalno upravo," so zapisali v sporočilu za javnost.
"Podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in pritisk na naravne vire jasno kažejo, da smo dosegli točko, ko razmislek ni več dovolj - potrebna so dejanja," so opozorili v Čebelarski zvezi Slovenije. Kot so poudarili, lahko vsak posameznik prispeva k spremembi, in sicer z odgovornimi odločitvami, podporo lokalni pridelavi, varovanjem naravnih virov in ozaveščanjem drugih.
Na nujnost pospešenega ukrepanja v boju s podnebno krizo, so opozorili tudi v organizaciji Umanotera. Ob letošnjem dnevu Zemlje so pozvali k opustitvi fosilnih goriv in gradnji trajnostnih ter dostopnih prehranskih in prevoznih sistemov. S tem se bo po njihovem prepričanju zagotovilo večjo prehransko varnost, razogljičenje prometa in konec prevozne revščine ter pravičen zeleni prehod.
V Združenju Ekoci so v okviru vseslovenskega gibanja Oskrbimo Slovenijo - Štafeta semen izpostavili spremembe zakonodaje EU glede nove genomske tehnike pridelave rastlin in patentiranja semen. Sprememba zakonodaje, ki naj bi bila dokončno potrjena maja letos, predvideva poenostavljeno obravnavo novih rastlinskih sort, pri čemer za del teh rastlin ni predvideno obvezno označevanje v prehranski verigi, so navedli v združenju. Prebivalce Slovenije so ob tem pozvali, naj posadijo čim več slovenskih semen.