Ob prazniku MO Slovenj Gradec podelili najvišja občinska priznanja (VIDEO in FOTO)

Danes je praznik Mestne občine Slovenj Gradec. V edini mestni občini na Koroškem se praznične prireditve sicer vrstijo že vse od začetka septembra in se bodo, predvsem po zaslugi vremena, odvijale tudi še v oktobru. Nocoj pa je v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu potekala svečana seja Mestnega sveta Mestne občine Slovenj Gradec, na kateri je župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler podelil najvišja občinska priznanja za leto 2022.
IMG_5733

Nocojšnje svečane seje Mestnega sveta, ki so jo v Slovenj Gradcu pripravili ob občinskem prazniku, so se med drugimi udeležile tudi delegacije iz partnerskih mest Slovenj Gradca Morphou (Ciper), Bardejov (Slovaška) in Gornji Milanovac (Srbija) z župani na čelu.

Govornik na svečanosti je bil župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler, ki je med drugim dejal: “Občinski praznik je za lokalno skupnost vsekakor neke vrste mejnik; tisti čas v letu, ko se – kakor seveda tudi ob izteku vsakega koledarskega leta, ob začetku novega šolskega leta in še ob kakšni prelomnici – ozremo nazaj in pogledamo v prihodnost.”

VIDEO: Nagovor župana MO Slovenj Gradec Tilna Kluglerja

“Cilje, ki jih imam pri mojem delu na mestu župana Mestne občine Slovenj Gradec vedno pred očmi, na najkrajši način ubesedim takole: rast in razvoj za boljše življenje; nove priložnosti za vse generacije; enakomeren razvoj vseh predelov občine; enakopraven položaj vseh področij družbenega življenja,” je naštel Klugler in dodal: “Ob njih pa me vodi nekaj preprostih načel, ki jih skušam prenesti na vse moje sodelavke in sodelavce – pa s tem ne mislim le zaposlenih v občinski upravi, ampak vse, ki tako ali drugače delajo za naše občanke in občane. Če jih strnem le v nekaj preprostih, a zame tako rekoč „svetih“ besed: solidarnost, dostopnost, enakost, skupnost, sodelovanje. In odprti. Povezani.”

“Morda me je v letošnjem letu najbolj razveselilo eno: ko sem v časopisu prebral, da se je delo zadnjih let z zgoraj navedenimi vodili in vrednotami obrestovalo tudi tako, da smo postali ena za življenje najugodnejših slovenskih občin,” je strnil župan, ki je tudi spomnil, da je bila občina pred nekaj dnevi ponovno prepoznana kot ena prostovoljstvu najbolj naklonjenih slovenskih občin.

Zagotovo radi povemo, da je Slovenj Gradec danes tako kot prostovoljstvu prijazna občina tudi občina po meri invalidov, pa mladim, starosti, dojenju in branju prijazna občina, da je ena najlepše urejenih in najbolj gostoljubnih občin v Sloveniji, da je občina z najlepšim srednjeveškim mestnim jedrom in občina najbolj priljubljenega izletniškega kraja, da smo dobili posebno priznanje za dobro prakso urejanja šolskih prevozov in za dobre prakse trajnostnega urbanega razvoja,” je še dodal slovenjgraški župan.

Omenil je tudi, da se že zelo temeljito pripravljajo na razpise nove finančne perspektive, iz katere si želijo sredstva pridobiti za projekte, s katerimi bodo pogoje za življenje in delo v mestu in na podeželju še izboljšali.

So pa vse to, kar imamo v načrtu oziroma v tem trenutku v različnih razvojnih fazah novih investicij, projekti, ki si jih Slovenj Gradec zasluži, in jih za nadaljnji razvoj in še višjo kvaliteto življenja občank in občanov tudi potrebuje. Zato sem resnično vesel, da nam je uspelo oblikovati odlično ekipo, ki zna delati in je trdo delati tudi pripravljena. Vemo, da se bomo pred koncem letošnjega leta prijavili še na dva nova evropska razpisa, ob tem pa bomo nedvomno zagrabili tudi vsako drugo priložnost, ki se bo morebiti še pokazala. Za dolgoročno dobrobit vseh občank in občanov se mi ob tem, da občinske strategije ne ostajajo le na papirju, ampak jih spravimo v življenje, zdi nadvse pomembno tudi to, da vse naše razvojne načrte obravnavamo celostno in jih medsebojno usklajujemo. Vem, da se bom, ne glede na to, v kakšni vlogi, za takšen način dela in vodenja moje domače občine, zavzemal tudi v prihodnje,” je napovedal Klugler.

Na slovesnosti se je župan še enkrat zahvalil vsem občankam in občanom, ki gradite to našo občino, ji dajete tisti prijetni domačni utrip ter ohranjate naše okolje odprto in prijazno. Hvala lepa in res iskrene čestitke vsem! Vabim vas, da skupaj, povezani, ostajamo glasniki miru in si še naprej prizadevamo, da bo življenje v Slovenj Gradcu v prihodnje le še lepše.”

V kulturnem programu so nastopili Aleksander, Valentin in Vivijana Rogina (Trio Rogina) na violinah in violončelu, pianistka Beata Ilona Barcza ter plesalke Luna Čiunik, Tamara Mezga Hovnik in Ajša Pavlič, dijakinje Gimnazije Slovenj Gradec, katerih mentorici sta Lucija Boruta in Mateja Rožič. Program je povezovala voditeljica Koroškega radia Špela Šavc, ki je nastopila v obleki priznane modne oblikovalke iz Slovenj Gradca, Stanke Blatnik.

Projekcijo, s katero so med drugim predstavili tokratne prejemnike najvišjih občinskih priznanj – treh plaket Mestne občine Slovenj Gradec in nagrade Mestne občine Slovenj Gradec – sta pripravila Jernej Kovač Myint in Stane Špegel, udeleženci svečane seje pa so si ogledali tudi kratek film o najpomembnejših dogodkih v MO Slovenj Gradec, v času med lanskim in letošnjim občinskim praznikom, ki ga je Mestna občina Slovenj Gradec pripravila v sodelovanju s Koroško televizijo.

Plakete Mestne občine Slovenj Gradec so prejeli Društvo kmetic Mislinjske doline, Društvo tabornikov »Rod Severni kurir« Slovenj Gradec in Slovensko humanitarno društvo Hospic, območni odbor Koroška, nagrada Mestne občine Slovenj Gradec pa bo ob njegovi 150-letnici šla v roke Prostovoljnega gasilskega društva Slovenj Gradec. 

Na osrednji slovesnosti ob slovenjgraškem občinskem prazniku so predstavili tudi novost. V Mestni občini Slovenj Gradec so se namreč odločili, da bodo zaradi povezanosti slovenjgraške zgodovine in kulturne dediščine s sv. Elizabeto ob uradnih priložnostih, različnih prireditvah in predstavitvah, ki jih pripravlja Mestna občina Slovenj Gradec, odslej kot simbol in »protokolarni cvet« Mestne občine Slovenj Gradec uporabljali vrtnice. Kadar bo to le mogoče, bo to vrtnica sorte Sveta Elizabeta Ogrska, ki jo je leta 1988, le leto pred tem, ko je Slovenj Gradec 19. septembra 1989 prejel častni naziv mesto glasnik miru, ustvaril in poimenoval madžarski žlahtnitelj Gergely Márk. Mestna občina Slovenj Gradec je že navezala sodelovanje z Arboretumom Volčji Potok, ki v enem od svojih rozarijevgoji vrtnico Sveta Elizabeta Ogrska. Z vrtnicami sorte Sveta Elizabeta Ogrska bodo v Slovenj Gradcu v prihodnje obogatili tudi nekatere zasaditve v javnem prostoru.

Pri tem naj še omenimo, da Mestna občina Slovenj Gradec občinski praznik 19. septembra praznuje v spomin na dan, ko je bil leta 1989 Slovenj Gradec s posebno listino imenovan za mesto glasnika miru. Listino, s katero se Slovenj Gradec uvršča v eminentno družbo izbranih mest z vseh kontinentov s tem častnim nazivom, je podpisal takratni generalni sekretar Organizacije združenih narodov Perez de Cuellar. Petindvajset let za Slovenj Gradcem je naziv mesto glasnik miru kot drugo slovensko mesto prejela Ljubljana.

FOTOGALERIJA

Obrazložitve plaket in nagrade Mestne občine Slovenj Gradec v letu 2022 (Obrazložitve objavaljamo v celoti, kot smo jih prejeli s strani MO Slovenj Gradec)

Plakete

Društvo kmetic Mislinjske doline

Predlagatelj: Vaška skupnost Podgorje.

Društvo kmetic Mislinjske doline deluje že trideset let. S svojim delovanjem pokriva območje Mestne občine Slovenj Gradec in Občine Mislinja. Njegove članice so ženske, o katerih še vedno premalokrat govorimo in premalokrat izpostavimo njihovo pomembno vlogo. Kmetice so žene, mame, babice, gospodinje, danes nemalokrat tudi že visoko izobražene in strokovnjakinje za različna področja. Predvsem pa so ženske z nič koliko talenti in tiste, ki skrbe, da dragocena tradicionalna znanja, veščine in spretnosti ne gredo v pozabo. Kaj vse znajo, kaj vse zmorejo in koliko naredijo! Sleherni dan. Njihovo življenje je polno – dela, obveznosti, skrbi … Pa tudi veselja, zadovoljstva, interesov. To, da so povezane v društvo, je zanje nadvse dragoceno. Društvo je tisto, ki jim omogoča izmenjavo izkušenj in pridobivanje novih znanj, ki jih ozavešča o nujnosti skrbi za lastno zdravje ter jim daje tudi možnost, da se – četudi redko – kdaj posvetijo le sebi. Skupaj gredo na strokovne ekskurzije in uživajo v gledaliških predstavah, sodelujejo na različnih prireditvah in tudi prepevajo.

Z veseljem se ob različnih priložnostih predstavijo kot odlične kuharice in slaščičarke ter rade volje predajajo svoje znanje drugim. Njihov prispevek k ohranjanju pristne koroške kuhinje je neprecenljiv. Prav tako kot njihovo sodelovanje v projektih, kakršen je na primer letošnji, poimenovan Ohranjanje starih sort semen. Upravičeno so ponosne na skupino ljudskih pevk »Bršljanke«, ki deluje v okviru društva, in na glasilo, s katerim svojo dejavnost vsako leto predstavijo širši javnosti. Nedvomno lahko rečemo, da je Društvo kmetic Mislinjske doline tisto, ki daje našemu podeželju prav poseben čar, utrip in občutek domačnosti. Za trideset let predanega dela Društvo kmetic Mislinjske doline prejme plaketo Mestne občine Slovenj Gradec.

Društvo tabornikov »Rod Severni kurir Slovenj Gradec«

Predlagatelj Svet Mestne četrti Štibuh

Društvo tabornikov »Rod Severni kurir Slovenj Gradec« je bilo ustanovljeno pred 62. leti – 18. aprila 1960 – in od takrat deluje neprekinjeno. Prve ideje o ustanovitvi taborniške organizacije v Slovenj Gradcu sicer segajo v prvo polovico petdesetih let 20. stoletja. Pobudnika in ustanovna člana odreda sta bila profesorja Stane Hribernik in Stane Triler, ki sta odred po ustanovitvi kot starešina in načelnik vrsto let tudi vodila. Taborniki so sprva delovali le v okviru osnovne šole, a so v odredu kmalu videli, da morajo poskrbeti tudi za tiste tabornike, ki osnovno šolo zaključijo, zato so na obrtni šoli oblikovali vod starejših tabornikov. Ker v tistem obdobju financiranje taborniške organizacije ni bilo urejeno, je njeno delovanje kljub predanemu delu in prizadevanjem starešin za nekaj časa zamrlo. Od oktobra leta 1968, ko je tabornike začel sofinancirati slovenjgraški občinski svet, pa je dejavnost društva le še rasla.

Že leto kasneje je Rod Severni kurir štel 145 članov, največ članov pa je zabeležil leta 1970, ko je bilo v njegovem sestavu kar pet čet iz Slovenj Gradca, Šmartnega, Podgorja, Dovž in Mislinje. Pri štirih od teh so delovale tudi družine medvedkov in čebelic in samo najmlajših tabornikov so leta 1970 v rodu našteli kar 159, skupno število članov pa je preseglo številko 400. K temu je nedvomno prispevalo premišljeno delo, ki je bilo ciljno usmerjeno tudi v vzgojo mladih vodnikov. Odred je samostojno organiziral več gozdnih šol, njegovi člani pa so se redno udeleževali različnih taborniških tekmovanj. Leta 2007 so se povezali tudi s Civilno zaščito Slovenj Gradec in oblikovali ekipo, ki je tekmovala v prvi pomoči. Že leto kasneje je dosegla 3. mesto izven konkurence.

Danes Rod Severni kurir Slovenj Gradec šteje okoli 100 članov in članic različnih starostnih skupin iz Slovenj Gradca, Šmartnega pri Slovenj Gradcu in Podgorja. Kot se za tabornike spodobi, živijo z naravo in skrbijo zanjo, organizirajo letna in zimska taborjenja in na tekmovanjih dosegajo odlične rezultate.

V času od ustanovitve do danes je društvos svojim delovanjem pomagalo več tisoč mladim iz slovenjgraške občine na poti odraščanja, jih usmerjalo k zdravemu načinu življenja, oblikovalo njihov odnos do narave in prispevalo k njihovemu osebnostnemu razvoju.

To je vsekakor več kot zadosten razlog, da Društvo tabornikov »Rod Severni kurir Slovenj Gradec« prejme plaketo Mestne občine Slovenj Gradec.

Slovensko humanitarno društvo Hospic, območni odbor Koroška

Predlagatelj: Lista Andreja Breznika

Slovensko humanitarno društvo Hospic, katerega ustanoviteljica je bila gospa Metka Klevišar, je začelo delovati leta 1995. Danes ima 12 območnih odborov in eden od teh je Koroški območni odbor, ustanovljen leta 2007. Je edini območni odbor, v katerem delujejo samo prostovoljci brez pomoči zaposlenih sodelavcev. Koroško društvo Hospic ima sedež na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu. V društvenih prostorih se odvija večina dejavnosti, ki jih opravljajo prostovoljci s celotne Koroške. Vsako leto opravijo več kot dva tisoč ur prostovoljskega dela!

Glavnino njihovega dela predstavlja pet programov: spremljanje neozdravljivo bolnih – bodisi v bolnišnici bodisi na domu ali v domu starostnikov; pomoč odraslim pri žalovanju; pomoč otrokom pri žalovanju; razbijanje mitov, povezanih s smrtjo, umiranjem in žalovanjem, ki ga izvajajo predvsem v vrtcih in šolah, ter prostovoljski program. Za žalujoče otroke in odrasle pripravljajo tabore ter druge skupinske in individualne programe. Vsem, ki potrebujejo njihovo pomoč, so v društvu Hospic vse dni v letu na voljo vseh 24 ur. V letošnjem letu je predsednica Koroškega območnega odbora društva Hospic Marjetica Stojanovič Verdinek iz rok predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja prejela priznanje za prostovoljko leta. 

Društvo Hospic zgledno sodeluje z vsemi koroškimi zdravstvenimi domovi, domovi za starostnike, s Splošno bolnišnico Slovenj Gradec, s patronažnimi službami in vsemi drugimi, ki opravljajo nego na domu pa tudi z vsemi koroškimi duhovniki.

Vsako leto organizirajo izobraževanje za nove prostovoljce. Na območju Mestne občine Slovenj Gradec jih zdaj deluje 23. Pripravljajo tudi okrogle mize in druge dogodke, s katerimi skušajo širši javnosti približati teme, povezane s človeško minljivostjo, in jih izobraziti ter opolnomočiti za lažje spopadanje z njimi.

Člani društva Hospic so bili tudi tisti, ki so dali pobudo za ureditev parka za zgodaj umrle otroke na slovenjgraškem pokopališču in so pri njegovi zasnovi dejavno sodelovali.

Za predano prostovoljsko delo Slovensko humanitarno društvo Hospic, območni odbor Koroška prejme plaketo Mestne občine Slovenj Gradec!

Nagrada

Prostovoljno gasilsko društvo Slovenj Gradec

Predlagatelj: Občinsko poveljstvo Mestne občine Slovenj Gradec

Iz zgodovinskih virov lahko ugotovimo, da je bilo prostovoljno gasilsko društvo v Slovenj Gradcu ustanovljeno že leta 1872., kar ga uvršča med prva tovrstna društva na Slovenskem. Potrebe po organizaciji strokovne in stalno pripravljene gasilske službe so se najbolj zavedali v mestih. Tudi v Slovenj Gradcu, ki ga je v 19. stoletju zajelo več velikih požarov. Ko je bilo slovenjgraško prostovoljno gasilsko društvo staro že skoraj 80 let, so začeli razmišljati o tem, da bi mu zagotovili nove prostore, a je trajalo kar nekaj časa, preden so se preselili v nov gasilski dom, ki je svojo končno podobo dobil leta 1980.Po osamosvojitvi Slovenije je prišlo do sprememb tudi v organizaciji gasilstva. Odtlej sta za požarno varnost odgovorna občina in župan. Mestna občina Slovenj Gradec zgledno skrbi za to, da so gasilci dobro opremljeni in da imajo dobre pogoje za svoje delo, v društvu pa ogromno pozornosti namenjajo usposabljanju, dodatnemu izobraževanju in krepitvi članstva v vseh kategorijah. Prostovoljno gasilsko društvo Slovenj Gradec je kot osrednja in edina gasilska enota IV. kategorije z državno koncesijo gasilske enote širšega pomenav Mislinjski dolini eno najbolj razvitih društev, ki s številnim strokovno usposobljenim kadrom in dobro opremljenostjo uspešno opravlja gasilsko službo v lokalnem in širšem okolju.S prostovoljskim delom so člani društva zgradili prizidek h gasilskemu domu, obnovili njegovo fasado ter v celoti prenovili notranje prostore in garaže. Poleg tega društvo zgledno skrbi tudi za dediščino. Pred gasilskim domom so postavili vitrino, v kateri je na ogled obnovljen gasilski voz, hranijo pa tudi več drugih predmetov z zgodovinsko vrednostjo. V zadnjih desetih letih je društvo napredovalo na vseh področjih delovanja. Kot gasilska enota IV. kategorije s podeljeno državno koncesijo za reševanje na cesti na leto v povprečju opravi več kot 100 intervencij. Poleg reševanja na cestah, gašenja požarov, reševanja ljudi in premoženja ob naravnih in drugih nesrečahter različnih drugih oblik pomoči, so skrbeli tudi za zaščito zdravja v času epidemije novega koronavirusa, ki je tako zelo zaznamoval naše življenje v zadnjih treh letih. Prostovoljni gasilci v svoji požrtvovalnosti in odločnosti pomagati nemalokrat tvegajo lastno zdravje, celo življenje. Njihova strokovna in zahtevna gasilska dejavnost se vseskozi tesno povezuje in prepleta s številnimi drugimi področji življenja v lokalni skupnosti.

Za velike dosežke in izjemne rezultate na področju zaščite in varovanja ljudi in premoženja ter za vsestransko angažiranost v lokalni skupnosti Prostovoljno gasilsko društvo Slovenj Gradec ob 150-letnici delovanja prejme nagrado Mestne občine Slovenj Gradec.

Naroči se
Obvestilo o
guest

0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.