Koroško domoljubno društvo Franjo Malgaj je včeraj, 3. decembra 2024, pripravilo Simpozij ob 150. obletnici rojstva Rudolfa Maistra in tudi 130. obletnici rojstva Franja Malgaja. S tem se je koroško domoljubno društvo pridružilo k organizaciji številnih dogodkov, ki so se zvrstili v okviru Maistrovega leta.
Zaradi zadržanosti predsednika društva je zbrane v imenu organizatorja pozdravil tajnik Koroškega domoljubnega društva Franjo Malgaj Aljaž Verhovnik, ki je tudi moderiral celoten potek simpozija. Poseben pozdrav je prisotnim namenila predsednica Zveze društev general Maister mag. Lučka Lazarev Šerbec.
Vabilu na simpozij so se odzvali dobri poznavalci Rudolfa Maistra, njegove dediščine, bojev za severno mejo ter s tem povezanih zgodovinskih okoliščin. Z referati so se predstavili zgodovinar dr. Marjan Linasi, zgodovinarka in bibliotekarka dr. Vlasta Stavbar, zgodovinar dr. Danijel Grafenauer in priznani borec za narodnostne pravice koroških Slovencev dr. Marjan Šturm.
Dr. Marjan Linasi je nedavno izdal monografijo z naslovom Jugovzhodna Koroška 1918 – 1920, s katero poskuša napraviti sintezo burnih dogajanj od prevrata do plebiscita na področju političnih okrajev Velikovec, Volšperk in Slovenj Gradec. Del teh vsebin je avtor predstavil z referatom Boj za Koroško na območju Mežiške doline, pri čemer se je podrobneje dotaknil aktivnosti Franja Malgaja in borcev za severno mejo. Orisal je relacijo med generalom Maistrom in nadporočnikom Franjem Malgajem. Pri tem je predstavil tudi vlogo nekaterih drugih znanih koroških borcev za severno mejo, denimo dr. Franca Sušnika, pa tudi stališča Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca do koroškega plebiscita.
Predstojnica Enote za domoznanstvo in posebne zbirke v Univerzitetni knjižnici Maribor zgodovinarka dr. Vlasta Stavbar je predstavila referat s temo Rudolf Maister med domoljubnim poslanstvom, umetniškim navdihom in spominom. Izpostavljena je bila zanimivost, da je bila pobuda za knjižnico kot spomenik državnega pomena podana že daljnega leta 1956, pri čemer je kot vodja komisije, ki je pripravila utemeljitev je deloval Maistrov borec dr. Franc Sušnik, po katerem danes nosi ime Koroška osrednja knjižnica.
Zgodovinar dr. Danijel Grafenauer, ki raziskovalno delo opravlja v okviru Inštituta za narodnostna vprašanja, je predstavil referat Posledice koroškega plebiscita leta 1920 za Slovence in čezmejne odnose. Pri tem je kronološko nanizal okoliščine ob in po plebiscitu, ki so botrovale tej situaciji. Avtor je predstavil tudi delo koroških migrantov, ki so se po plebiscitu povezali v posebno društvo. Pomenljiv je citat dr. Sušnika na 1. zboru slovenskih koroških migrantov v Celju, dne 14. 10. 1928, ko ta izjavi: »Mi smo prvi in poslednji: koroških beguncev ne bo več…«
Dr. Marjan Šturm, borec za pravice slovenske manjšine v Avstriji, je na primeru okoliščin v katerih se je znašla njegova družina pred in po koroškem plebiscitu, predstavil položaj koroških Slovencev. Ob tem je poudaril, da se nobena vojna ne konča samo zato, ker orožje utihne. Ta za seboj pusti dediščino, travme in temne darove, ki živijo naprej kot skrivna bolezen v obrazih, zgodbah, stavkih in domišljijah ljudi. V tem duhu je v sklopu referata tudi razvil tezo o nujnosti t. i. konsenzualne rešitve vprašanja koroške manjšine, pri čemer morata obe strani iziti kot zmagovalni in to v duhu sožitja.
Simpozij, ki je potekal v razstavišču Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, je bil zelo dobro obiskan. Udeležile so se ga tudi organizirane skupine dijakov ravenske gimnazije in srednje šole. Koroško domoljubno društvo Franjo Malgaj bo v prihodnjem letu izdalo še zbornik, v katerem bodo objavljeni referati iz simpozija.
Vir: KDD Franjo Malgaj
