Na območju slovenjgraške območne enote ZGS je skupno več kot 1500 kilometrov gozdnih cest, pri čemer v to številko niso vključeni podatki za občino Podvelka in del občin Ribnica na Pohorje in Radlje ob Dravi, ki spadajo pod okrilje mariborske območne enote ZGS, čeprav so del koroške statistične regije.
Gozdne ceste imajo na Koroškem pretežno poudarjen javni pomen, saj jih prebivalci vsakodnevno uporabljajo za prevoze v dolino, je pomen gozdnih prometnic na Koroškem za STA izpostavil vodja slovenjgraške enote ZGS Branko Gradišnik.
Po podatki, ki so jih zbrali sodelavci območne enote ZGS, so ujme v letu 2023 z obilnimi padavinami in plazovi poškodovale več kot 820 kilometrov gozdnih cest, strošek sanacije pa je bil ocenjen na skoraj 27,4 milijona evrov. Od tega je bilo največ škode na območju občine Dravograd, kjer je bila škoda na gozdnih cestah ocenjena na 8,3 milijona evrov.
Sledijo prevaljska občina s 5,4 milijona, ravenska s 3,7 milijona, črnjanska z 2,9 milijona, slovenjgraška z 2,6 milijona in mislinjska občina z dvema milijonoma evrov ocenjene škode na gozdnih prometnicah v posamezni občini.
Občine za sanacijo gozdnih ceste od države dobijo namenska sredstva. Del gozdnih cest so že lani sanirale v okviru predhodnih programov, letos pa s sanacijami gozdnih prometnic nadaljujejo.
Med drugim tudi v občini Dravograd, kjer bodo letos za sanacije gozdnih cest namenili en milijon evrov. Skupno pa je občina od kmetijskega ministrstva dobila odobritev, da do konca leta 2028 za sanacije gozdnih cest nameni osem milijonov evrov, je ob robu ponedeljkovega ponovoletnega sprejema povedal župan Občine Dravograd Anton Preksavec.
Za sanacijo večjih poškodb na gozdnih cestah morajo občine pridobiti projektno dokumentacijo, medtem ko popise potrebnih manjših popravil gozdnih cest v skladu s sprejetim zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev pripravljajo strokovni delavci slovenjgraške enote ZGS. Ti so lani popisali okoli 120 gozdnih cest na razdalji skoraj 300 kilometrov, s popisi pa letos nadaljujejo, je pojasnil Gradišnik.
V ujmah leta 2023 so bili poleg gozdnih cest prizadeti tudi sami gozdovi, skupna škoda v gozdovih pa je bila ocenjena na dobre štiri milijone evrov.
V zadnjih letih je sicer gozdove na Koroškem prizadelo več vetrolomov, prav tako napadi podlubnikov. Samo lani so revirni gozdarji slovenjgraške enote ZGS zaradi napadov podlubnikov za posek označili več kot 105.000 kubičnih metrov napadenih dreves. Zaradi vetrolomov pa je bilo lani za posek označenih skoraj 100.000 kubičnih metrov podrtih ali polomljenih dreves.
“Sečnja od vetrolomov podrtega in od podlubnikov napadenega drevja je bila izvedena pretežno pravočasno. Ocenimo lahko, da so lastniki gozdov, predvsem tistih v okviru kmetij, dobri in skrbni gospodarji. Večina izvede posek v skladu z roki, ki jih z odločbami določijo strokovni delavci ZGS in tako preprečijo še večjo škodo v gozdovih,” je ocenil Gradišnik.
Zaradi omenjenih sanitarnih razlogov so lastniki v letu 2024 posekali okoli 270.000 kubičnih metrov dreves na območju slovenjgraške enote ZGS, kar predstavlja več kot 63 odstotkov vseh posekanih dreves na tem območju.
Vir: STA