Kot je soglasno sprejete sklepe v izjavi za medije predstavil predsednik konference Milan Brglez, so med drugim potrdili dokument KUL kot osnovo koalicijskega povezovanja, konferenca pa ob tem poziva zmerne stranke vladne koalicije, da se pridružijo oblikovanju nove protikrizne vlade.
Konferenca je sprejela tudi strategijo za izhod iz krize ter podprla zahteve in pričakovanja civilne družbe, zajete v smernicah Protestne ljudske skupščine in javnem pozivu proti zlorabljanju epidemije v politične namene. Podprla je načrte vodstva SD za oblikovanje projektnih zavezništev s civilno družbo, je pojasnil Brglez.
“Sporočilo konference je, da smo pripravljeni biti motor v protikrizni vladi, ki bo služila vsem ljudem, ne bo pa jih strašila, in s tem v bistvu barko obvarovala pred čermi, ki lahko pomenijo propad te države in te družbe,” je poudaril.
Fajonova je v uvodnem delu virtualnega zasedanja, ki so ga prenašali tudi za javnost, poudarila, da Slovenija “potrebuje vlado, ki bo ljudem vlila upanje, ki ne bo družbe načrtno zastrupljala z razdorom, sovraštvom, lažmi”. “Ogroženi so temelji naše države, ogroženi so neodvisne institucije, mediji, sodstvo, tožilstvo, policija, ogroženi so akademska svoboda, naša demokracija, pravna država, naša ustava,” je dejala.
“Socialni demokrati bomo zato naredili vse, da zamenjamo to vlado. Podpiramo vsako rešitev, ki bo omogočila drugačno vlado. In v novi vladi smo pripravljeni prevzeti najtežje resorje,” je napovedala. Ob tem je spomnila, da so bile sicer njihova prva izbira predčasne volitve, a te izbire danes nimajo.
Na novinarsko vprašanje, kdaj bi lahko vložili predlog konstruktivne nezaupnice, je odgovorila, da časovnica ni v njihovih rokah, ampak je odvisna predvsem od sedanjih koalicijskih partnerjev. Kot je pojasnila, se pogovarjajo tako z Jožetom Damijanom kot Karlom Erjavcem kot potencialnima kandidatoma za mandatarja, prav tako so se pripravljeni s kom tretjim. Če pa do novega leta ali v prvih dneh januarja ne bo uspelo zamenjati vlade nikomur, imajo v SD pripravljen svoj program in so pripravljeni iti tudi na volitve, je pojasnila. Fajona sicer ocenjuje, da čas epidemije ni primeren čas za volitve.
Nova vlada bi imela po njenih navedbah tri cilje, in sicer bi morala v roku enega meseca ljudem “vrniti normalnost” z odpravo škodljivih učinkov sedanje vlade, kot so nestrokovna kadrovanja in podrejanja institucij. V roku pol leta bi reševala akutne probleme, ki so povezani z epidemijo, v letu in pol pa poskrbela za pospešen razvoj države do leta 2030.
Brglez, ki je strategijo izhoda iz krize s terminskim načrtom ukrepov na konferenci podrobneje predstavil, je ob tem opozoril na zlorabo aktualne krize in poudaril pomen delovanja skupaj z ljudmi. “Ne moremo drugače iz tega groznega stanja, kot da stopimo skupaj. To lahko naredimo tako, da spoštujemo ljudi, ko komuniciramo z njimi, in stroko,” je prepričan. Po njegovih navedbah so predvsem epidemiologi tisti, ki razumejo, kateri ukrepi so potrebni in katere ukrepe je treba prilagoditi življenjskim situacijam.
Med ukrepi iz strategije je med drugim navedel izvedbo prostovoljnega cepljenja, ki ga po njegovem mnenju ne more biti brez zaupanja ljudi, odpravo čakalnih vrst v zdravstvu, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ureditev dolgotrajne oskrbe, okrevanje gospodarstva z učinkovitejšimi ukrepi in izboljšanje načetega mednarodnega ugleda države.
Dokument, ki je osnova za povezovanje v okviru KUL, pa po pojasnilih podpredsednika SD Jerneja Pikala vključuje štiri ključne stebre. To so zdravje, solidarnost, okolje in razvoj. Tudi on je med drugim izpostavil potrebo po “resnih spremembah na področju zdravstva” in “takojšnje ukrepe za obvladovanje epidemije”.
Tej vladi po Pikalovem prepričanju ni več mogoče zaupati. “Ne gre za rdeče in črne, ampak za dokazano sposobne in dokazano nesposobne, gre za tiste, ki delajo za ljudi, in za tiste, ki ljudi zmerjajo,” meni.
Namen zavezništva s civilno družbo pa je po besedah predstavnika tega zavezništva Rada Bohinca, sicer člana SD, obnoviti demokracijo v Sloveniji in krepiti socialno državo. “Povezuje nas boj za prenovo načete demokracije in zoperstavljanje totalitarizmu. Povezuje nas odgovornost za ustvarjanje političnih sprememb – alternative,” je dejal. Fajonova je v zvezi s tem dodala, da so zavezništvo s civilnimi organizacijami sklenili, da bodo vrnili politiko nazaj tudi v roke ljudi.
