Ministrstvo predlaga podaljšanje subvencioniranje čakanja na delo

Ministrstvo za delo predlaga, da se ukrep delnega povračila nadomestila plače za čakanje na delo, ki trenutno velja do konca maja, podaljša do konca junija. Ocenjuje, da je ukrep doslej omejil rast brezposelnosti, da pa epidemiološke razmere, stanje na trgu dela in pozitivni odzivi delodajalcev kažejo na to, da je ukrep še vedno potreben.
IMG_6827

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je podaljšanje napovedal v petek, ko je ocenil, da je trend na trgu dela od februarja “izjemno ugoden”, ter da se je Slovenija na krizo odzvala pravočasno in ustrezno, brez ukrepov pa da bi število brezposelnih naraslo mnogo bolj, kot je. Dejal je, da sta ključna ukrepa čakanje na delo in skrajšani delovni čas, ki se bosta predvidoma iztekla s koncem junija.

Predlog za podaljšanje delnega povračila nadomestila plače za čas začasnega čakanja na delo do konca junija, ki je od danes med vladnimi gradivi, navaja, da so finančne posledice podaljšanja za mesec junij ocenjene na 28 milijonov evrov, in sicer ob predpostavki, da bo v juniju v ukrep vključenih 40.000 delavcev, in da država delodajalcu povrne v povprečju 700 evrov na zaposlenega delavca, ki je na začasnemu čakanju na delo.

Teh sredstev v finančnem načrtu ministrstva za delo ni zagotovljenih, zato bo za podaljšanje ukrepa treba zagotoviti dodatna sredstva državnega proračuna, piše v predlogu.

Ukrep opredeljuje zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19 oz. osmi protikoronski zakon, ki je začel veljati 5. februarja. Določa, da lahko delodajalci delavce na začasno čakanje na delo z delnim državnim povračilom nadomestila plače napotijo za obdobje od 1. februarja do 30. aprila, vlada pa lahko ukrep s sklepom podaljša največ dvakrat za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. junija. Vlada je ukrep enkrat že podaljšala, do konca maja.

Ministrstvo v gradivu ocenjuje, da bo ukrep tudi v prihodnje zmanjšal tveganje, da bi se podjetja, ki se zaradi krize s covidom-19 soočajo z nizkim povpraševanjem ali negativnimi šoki v produktivnosti, odločala za odpuščanje delavcev. “Učinki interventnih ukrepov na trg dela so spodbudni, saj so omejili rast brezposelnosti. Brez sprejetih ukrepov, predvsem ukrepa povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ki ga delodajalci prepoznavajo kot koristnega, bi se kriza zagotovo odrazila v večjem številu brezposelnih oseb,” meni.

Ukrep je po navedbah ministrstva omejil rast brezposelnosti tudi v prvih mesecih leta 2021. Delodajalci so v okviru osmega protikoronskega zakona, od 5. februarja, do vključno 3. maja za koriščenje ukrepa začasnega čakanja na delo na zavod oddali 27.860 vlog za nekaj več kot 93.540 zaposlenih, navaja ministrstvo.

Po vseh protikoronskih zakonih je zavod do vključno 3. maja za ukrep izplačal 497,7 milijona evrov, in sicer 31.502 delodajalcem za 213.531 zaposlenih.

“Trenutne epidemiološke razmere, stanje na trgu dela, ki je vezano na okrevanje gospodarstva (in ki je kljub odpravi nekaterih omejitvenih ukrepov na področju gospodarstva še vedno nezadovoljivo), ter pozitivni odzivi delodajalcev nakazujejo na to, da je ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo še vedno potreben, zato se predlaga njegovo podaljšanje do 30. junija 2021,je zapisalo ministrstvo.

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.