Posledice epidemije koronavirusa se, kot so sporočili, odražajo tudi v potrošniškem krču in silijo podjetja k prilagajanju na novo realnost ter spremembe poslovnega razmišljanja. Spremembe potrošniških navad se tako v vsaki krizi najprej odrazijo v racionalizaciji nakupov in večji cenovni občutljivosti kupcev, prav ta pa je idealna podlaga za razraščanje slabih praks, ki jih zaznavajo na trgu.
“Uvoženega mesa v predpakirani obliki (z informacijo o poreklu na embalaži) na policah ni ravno dosti, ga je pa vedno več na postrežnih mestih, kjer porekla ni mogoče preveriti,” opozarjajo in dodajajo, da posamezni trgovci spretno izkoriščajo tržna nesorazmerja na globalnem trgu, ki so posledica hkratnega pojava pandemije COVID-19 in afriške prašičje kuge (APK). “S tem, ko se povečuje uvoz poceni mesa iz rizičnih držav, se seveda povečuje tudi tveganje za vnos okužbe APK v Slovenijo, ki je trenutno še prosta te bolezni. Kako dolgo bo tako ostalo pa je zelo odvisno od odgovornosti vseh členov v verigi preskrbe z mesom. “
Z letno proizvodnjo govejega mesa okoli 44.000 ton in porabo dobrih 20 kg na prebivalca smo povsem samooskrbni, s skoraj 65.000 tonami piščančjega mesa pa ne le, da zagotavljamo potrebne količine za lastno porabo, ampak obseg proizvodnje omogoča tudi izvozno naravnanost perutninskega sektorja. Kljub temu pa se na prodajnih mestih kopiči tudi uvoženo (poceni) piščančje meso.
“Povečevanje uvoza mesa pa ima lahko zelo daljnosežne posledice za slovensko živinorejo in proizvodnjo mesa, padec tržnih deležev domačih dobaviteljev se bo neizbežno odražal na trgu surovine, v viških klavnih živali in padcu cen pod ekonomsko vzdržno raven. Zato ni odveč nasvet, naj bodo potrošniki pri nakupu pozorni na slovensko poreklo, ki zagotavlja kakovostno surovino, učinkovit nadzor in v mnogih primerih tudi višjo kakovost,” so opozorili.
Pri združenju pa opozarjajo, da bi morala tako država kot tudi varuh verige v preskrbi s hrano s ciljem varovanja potrošnikov morala vzeti pod drobnogled zavajajoče oglaševalske prakse trgovcev, zavajanja pri poreklu mesa. “Seveda pa bomo za nemoteno trajnostno oskrbo s kakovostno hrano morali v Sloveniji narediti pomembne razvojne korake, ki temeljijo na razvoju strateških panog, hitrejšemu povečevanju samooskrbe v deficitarnih panogah in državni podpori za povezovanje v verigah, s ciljem preprečevanja tržnih anomalij, prepoznavanja kakovosti in enakopravnih odnosov v smislu pogajalske moči,” so zaključili.
Preberite še: GIZ mesna industrija z opozorili o tujem poreklu mesa v gostinskih obratih
VIR: GIZ
