Med nominiranci za Jenkovo nagrado tudi Korošica Maja Miloševič

Foto Domen Slovinič

Letos je za najboljšo pesniško zbirko minulih dveh let nominiranih kar enajst kandidatov, med njimi je tudi Maja Miloševič z zbirko Oder za gluhe (Center za slovensko književnost, Aleph), po rodu Črnjanka, članica Društva literatov Mežiške doline in članica plattforme za literaturo zvočenje in performans IGNOR,  ki zadnja leta živi, dela in ustvarja v Ljubljani.

In kaj o nominaciji meni Maja Miloševič?

Sem zelo presenečena in vesela, da se je moj prvenec znašel v tako imenitni družbi. Premalo se govori o poeziji, premalo se bere, posluša, razmišlja … Poezija je pristala v kotu, ki se ga osvetli le tu in tam. Ena izmed teh osvetlitev je tudi Jenkova nagrada, zato se mi zdi ideja, da se nominira enajst zbirk namesto pet, kot prejšnja leta, zelo dobra, ker daje možnost več zbirkam, da so videne in slišane in podpre več različnih glasov.

To je tvoja prva izdana pesniška zbirka. Koliko časa si potrebovala, da je ugledala luč sveta?

Ja. Prvenec je intenzivno nastajal zadnja tri leta, pod budnim očesom mentorja in urednika Braneta Mozetiča. Nastajal pa je pravzaprav že prej. Moja prva pesem se je spisala v prvem razredu osnovne šole z velikimi tiskanimi črkami, saj pisanih še nisem poznala. (smeh) Vedno sem veliko brala in vedno sta me poezija in glasba zelo navduševali, zato se tudi v zbirki sami čuti preplet teh dveh umetnosti.

Za kakšno zbirko oz. pesmi gre?

Oder za gluhe je prostor, ki ga preveva močan glas upora proti vsem oblikam ne-biti-slišan, upora med pohabljenimi robovi vsakdanjika, kjer smo vsi nedokončani. Zbirka je razdeljena na pet delov. Vsak izmed njih prispeva svoj delec v mozaik občutij, ki se korak za korakom izrisujejo v celoto. Prek številnih medbesedilnih navezav se vzpostavlja prostor revolta, ki se razteza od najintimnejših predelov notranjosti telesa, prek Ljubljane pa do večjih političnih enot. Telo postaja lastna politična tvorba, ki verz za verzom prekorači svoje meje.

Meniš, da imate mladi literati v Sloveniji dovolj možnosti, da »uspete«?

Menim, da je veliko dobrih literarnih delavnic, šol kreativnega pisanja in ljudi, ki se trudijo, da se literatura širi in navdušuje tudi mlade. Na Koroškem na primer se v novembru v Dvorcu Bukovje vsako leto odvije Pesniška olimpijada, ki spodbuja in pomaga razvijati pisanje pri dijakih in študentih. Vodja projekta je Barbara Žvirc. Prav tako se v Slovenj Gradcu oktobra odvija finale natečaja Urška, ki ga organizira revija Mentor. Tudi sama sem se udeleževala tako Pesniške olimpijade, kot natečaja Urška ter drugih delavnic kreativnega pisanja. Je pa poezija nasploh v družbi, tako kot sem že prej omenila, potisnjena v kot, in potrebno bi bilo najti še več načinov, kako jo postaviti v vidnejše sfere družbe.

Kje dobiš navdih za pesmi?

Povsod! V trgovini, bolnici, na koncertu, sprehodu, pri branju, likanju, umivanju, ko se jezim, smejim, jočem … (smeh)

Po rodu si Korošica, sedaj Ljubljančanka. Kje lažje ustvarjaš v mestu ali na podeželju, v naravi?

Rada imam utrip in vrvež mesta. Ljubljana je istočasno majhna in velika. Se pa vsake toliko paše umakniti kam na podeželje, na Koroško se rada vračam in Črna bo v mojem srcu imela vedno poseben prostor.

Kje lahko dobimo oz. kupimo tvojo knjigo?

Knjigo se lahko naroči v spletni trgovini. http://www.buca.si/index.php?nav1=knjigarna&nav2=izdelek&id=6451

Bi še kaj dodala?

Na tem mestu bi se rada zahvalila vsem, ki so pomagali, da je moja zbirka nastala. Predvsem založbi Center za slovensko književnost in uredniku Branetu Mozetiču. Domnu Sloviniću za spremno besedo ter Ashi Past za fotografijo na naslovnici. Prav tako pa bi se za sodelovanje zahvalila tudi zvezdama naslovnice Klubu Gromka, AKC Metelkova mestu in bendu Đornata.

Naslovnica: Asha Past – Trenutek v Gromki-, Postavitev:HandBag

 

Poleg Maje so na seznamu nominirancev še: Esad Babačić z zbirko Odrezani od neba (Založba Goga), Blaž Božič z zbirko K območnim poročilom (Center za slovensko književnost, Aleph), Kristina Hočevar z zbirko Naval (Škuc), Jure Jakob z zbirko Lakota (LUD Literatura, Prišleki), Aleš Mustar z zbirko Srednja leta (obakrat Center za slovensko književnost, Aleph), Ana Pepelnik z zbirko Tehno (LUD Šerpa), Denis Škofič z zbirko Seganje (Cankarjeva založba), Tone Škrjanc z zbirko Dihaj (Center za slovensko književnost, Aleph), Nataša Velikonja z zbirko Preveč vljudna (KD Hiša poezije) in Jernej Županič z zbirko Tatar (LUD Literatura, Prišleki).

Žirijo za Jenkovo nagrado pa sestavljajo Veronika Dintinjana, Aljaž Koprivnikar, Diana Pungeršič, Domen Slovinić in Glorjana Veber.

Dobitnika Jenkove nagrade, ki jo vsako leto podeljuje stanovsko Društvo slovenskih pisateljev, bodo tokrat razglasili 26. 10. 2018, v okviru Jenkovih dnevov, v Mavčičah, kjer se bodo zbrali tudi vsi nominiranci.

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.