Magajnejeva opozarja na pomen odkrivanja okužb s testiranjem, nov razpis za hitre teste predvidoma v tem tednu

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne opozarja, da je pravočasno testiranje in odkrivanje okužb z novim koronavirusom bistvenega pomena, pri tem je prednost hitrih testov njihova hitrost in dostopnost. Kot je napovedala, bo nov razpis za hitre teste predvidoma objavljen v tem tednu.

Magajnejeva je na novinarski konferenci o aktualnih razmerah glede covida-19 pojasnila, da testiranje s hitrimi testi za učitelje, vzgojitelje in druge zaposlene v vzgoji in izobraževanju po Sloveniji danes poteka večinoma sočasno s poukom. Ponekod pa so zaposlene v vzgoji in izobraževanju testirali že v nedeljo.

Po navedbah Magajnejeve so testirali okoli 2000 šolnikov, delež okuženih pa je podoben kot v preteklem tednu. Pri tem je navedla, da so med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju pred enim tednom s hitrimi testi odkrili 278 pozitivnih, v celem tednu pa med vsemi okoli 2000 pozitivnih. Zaposleni, pri katerih so odkrili okužbo, so se osamili, morebitni stiki so bili napoteni v karanteno, verjetnost nadaljnjega prenosa okužbe pa se je s tem močno zmanjšala.

Kot je dejala Magajnejeva, je na nekaterih območjih v Sloveniji med prebivalci virus še vedno zelo razširjen, zato obstaja tudi velika bojazen, da zaide v šolske in vrtčevske prostore. Zato jo veselijo informacije, da se zaposleni v vzgoji in izobraževanju v veliki večini udeležijo testiranja in so tako za zgled tudi ostalim.

Pri tem je poudarila, da je udeležba na testiranju poleg upoštevanja vseh preventivnih ukrepov prispevek k omejevanju širjenja virusa. Čeprav so hitri antigenski testi sicer nekoliko manj zanesljivi kot klasični PCR testi, pa so hitrejši in dostopnejši, pri množični uporabi je to njihova bistvena prednost, je dejala.

Trenutno je po njenih besedah iz prvega razpisa za hitre teste neporabljenih še približno 20 odstotkov. Predvidevajo pa, da bo nov razpis za hitre teste objavljen v tem tednu. Pričakujejo tudi dobavo hitrih testov iz skupnega evropskega naročila.

Po njenih besedah sicer za bolne še vedno velja navodilo, da se jim po posvetu z zdravnikom odvzame bris po PCR metodi, vsi ostali pa imajo več možnosti testiranja, od testiranj na delovnih mestih do testiranj v lokalnih skupnostih, kjer so se ekipe zdravstvenih domov in drugih izvajalcev zdravstvene dejavnost zelo dobro organizirale, udeležba na testiranju pa je kar velika.

Državna sekretarka je zagotovila, da se podatki o testiranih nikoli ne podvajajo. Potrdila pa je tudi, da se v strokovnih krogih razmišlja tudi o možnosti testiranja dijakov in študentov, preden bodo znova prešli na šolanje v učilnicah oz. predavalnicah. Ta možnost obstaja, gre za večje otroke in odrasle, je dejala.

Magajnejeva je izrazila zadovoljstvo, da se razmere v bolnišnicah končno postopno umirjajo. Upa, da se bo ta trend nadaljeval, kar bo omogočalo ponovno izvajanje tudi nekaterih drugih dejavnosti v večjem številu.

K temu po njenih besedah zagotovo pripomore tudi že velik delež cepljenih proti covidu-19, predvsem starejših. “Naj bo tudi to spodbuda za vse tiste, ki še morda oklevate, ali se boste cepili, ko boste na vrsti,” je pozvala in opozorila, da se bomo le z zadostno stopnjo precepljenosti lahko vrnili v normalno življenje, kot smo ga poznali pred dobrim letom.

Vse je tudi pozvala, naj poskusijo kljub vsemu najti v vsaki situaciji kaj pozitivnega, se kdaj nasmejati, poklicati koga, ki ga že dolgo niso, iti v naravo. V teh zimskih časih je namreč, je dodala, izjemno pomembno, da nismo preveč v zaprtih prostorih, če pa že smo, pa naj jih zadosti zračimo, sploh če se v njih zadržuje več ljudi.

Institut Jožef Stefan je v zadnjih projekcijah širjenja koronavirusa v Sloveniji navedel tudi projekcijo za primer, da bi v Sloveniji morda že imeli bolj kužno, slovensko različico virusa. Državna sekretarka je dejala, da bi bili seveda zelo veseli, če bi pričakovali le padec števila okuženih. A v tem trenutku ne moremo zagotovo vedeti, v kakšni situaciji smo, tudi IJS to pač predpostavlja na podlagi različnih predpostavk, je dodala.

Je pa po njenih besedah bojazen vseh držav, da je pred nami morebitno večje število okužb z angleško različico virusa, ki se širi mnogo hitreje. Magajnejeva je dodala, da je pomembno, da se vnos in razširitev te različice virusa pomakneta čim kasneje v obdobje, ko bi bila precepljenost že precej večja, pa tudi v čas pomladi, ko so pogoji za širjenje vseeno nekoliko manjši.

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.