.
.
.
.

Kazen za pretirano nabiranje gozdnih plodov od 200 do 400 evrov

Kot določa pravilnik o varstvu gozdov, lahko posameznik za lastne potrebe na dan nabere največ 2 kg plodov

Sezona gobarjenja in nabiranja različnih gozdnih plodov se je že začela. Na družbenih omrežjih je že možno zaslediti polne košare gob, predvsem lisičk, nekateri pa so že našli tudi prve jurčke, kar priča o tem, da bo verjetno letina spet dobra. Ljubitelji gozdnih sadežev že pridno nabirajo borovnice, maline … Nad obiskovalci gozdov in nabiralci pa se pogosto jezijo predvsem lastniki gozdov, ki menijo, da si nekateri gobarji, z uničevanjem gozdov, parkiranjem na nedovoljenih mestih in zapiranjem poti z avtomobili, dovolijo preveč. In kaj o vsem tem pravi zakonodaja?

Kot določa pravilnik o varstvu gozdov, lahko posameznik za lastne potrebe na dan nabere največ 2 kg plodov (gob, borovnic, kostanja, malin, robidnic, brusnic …). Dovoljeno pa je nabrati gobo, ki je težja od dveh kilogramov. Zelnatih rastlin, med katere spadajo tudi divji šparglji pa največ 1 kg na dan.

Rastlin, ki so zaščitene, ne smemo nabirati. Pri izkoriščanju grmovnic smo prav tako v prekršku, če v grmu pustimo manj kot 30 odstotkov živih poganjkov razen v primerih, ko je z gojitvenim načrtom določeno drugače. Tisti, ki nabirajo mah, morajo paziti, da ga ne odstranijo z več kot 20 odstotkov površine, ki jo porašča.

Po Zakonu o gozdovih je raba gozda skupni izraz za izkoriščanje funkcij gozdov in je dovoljena tudi nelastnikom gozdov (nabiranje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov …). Lastnik gozda pa mora v svojem gozdu dopustiti čebelarjenje, lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prostoživečih živali v skladu s predpisi.

Gozdne sadeže lahko nabiramo, če nam tega lastnik ne prepove. Lastnik lahko nabiranje prepove, če se poklicno ukvarja z nabiranjem in prodajo gozdnih sadežev. Prepoved mora biti jasno označena na dostopih v tak gozd.

V gozdovih, v katerih bi bila z nabiranjem ogrožena katerakoli rastlinska ali živalska vrsta, se lahko nabiranje omeji ali prepove. Omejitev vrste, količine, načina, kraja in časa nabiranja ali prepoved nabiranja predpiše minister. Na predlog lastnika se lahko v gozdovih, kjer drevje goji tudi zaradi plodov, drugim obiskovalcem nabiranje takih plodov prepove. Prepoved na predlog lastnika gozda odredi lokalna skupnost.

Glede nabiranja plodov in neprimerne vožnje v naravnem okolju smo se že pred meseci obrnili tudi na Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Kot je takrat povedal, Andrej Drašler, direktor inšpekcije za gozdarstvo, je prva prioriteta dela gozdarske inšpekcije nadzor nad izvajanjem sanitarne sečnje, nadzor nabiranja gob ter nabiranja plodov, zelnatih rastlin in mahov gozdarska inšpekcija vrši le občasno, na podlagi prijav in ob intenzivni rasti gob.

Poleg gozdarske inšpekcije nadzor nad določbami Uredbe o varstvu samoniklih gliv vrši še inšpekcija za varstvo okolja in nadzorne službe za varstvo parkov. Gozdarska inšpekcija hkrati z nadzorom nabiranja gozdnih sadežev in plodov vrši še nadzor vožnje v naravnem okolju.

Zakon o gozdovih določa, da se z globo od 200 evrov do 400 evrov za prekršek kaznuje posameznik, ki pri rekreativnem nabiranju plodov, zelnatih rastlin, mahov in gob preseže dovoljene količine.

Drašler je še povedal, da je število prekrškarjev odvisno od gobarske sezone, saj se gobarji ob intenzivni rasti gob težko držijo količinske omejitve, kljub temu da jo poznajo, kršitve ostalih določb Uredbe o varstvu samoniklih gliv in Uredbe o zavarovanih prostoživečih glivah, pa so redke in jih je vsako leto manj.

Uredba o varstvu samoniklih gliv določa, da posameznik lahko nabere v enem dnevu največ dva kilograma gob, prepovedana je uporaba pripomočkov za nabiranje gob, ki lahko poškodujejo rastišče ali podgobje, gobe je treba grobo očistiti že na rastišču, gobe je dovoljeno prenašati le v trdni in zračni embalaži. Za kršitve določb Uredbe o varstvu samoniklih gliv je zagrožena globa dobrih 208,65 evra. Za nekatere druge prekrške pa boste morali odšteti še celo več, kazni se gibljejo celo do 2500 evrov. Denarne kazni za pravne osebe oziroma samostojne podjetnik pa znašajo od 400 do celo 4000 evrov.  

Close Menu