Janša: Začela se je zadnja tretjina spopada z epidemijo, a treba ohraniti trezno glavo

Premier Janez Janša ob začetku cepljenja proti covidu-19 ocenjuje, da se je začela zadnja tretjina spopada z epidemijo. Če cepiva ne bi bilo, bi po dosedanjih projekcijah ob upoštevanju vseh ukrepov iz epidemije izšli šele aprila, je dejal in dodal, da je pred nami čas, ko je luč na koncu tunela vse močnejša, a je treba ohraniti trezno glavo.
Janez Janša foto Vlada RS

Premier je v izjavi ob obisku največjega doma za oskrbo starejših v državi, Doma Danice Vogrinec v Mariboru, povedal, da bo v naslednjih tednih Slovenija dobila nekaj čez 16.000 odmerkov vsak teden, dopolnitev prve pošiljke bo prišla že naslednji teden. “Vsaka pošiljka bo okrepila naše možnosti v spopadu z epidemijo,” je poudaril.

Brez cepiva po Janševih besedah ne bi imeli nobene garancije, da se epidemija ne bi ponovila. Je pa premier posvaril, da je pred nami zelo občutljiv čas, ko je mogoče ponekod težje biti previden, ker marsikdo že misli, da je sedaj že vse končano. “Ni še vse končano, vemo pa približno, kdaj bomo zmagali,” je dejal. Do takrat je treba ohraniti trezno glavo, kombinirati nove možnosti, ki jih prinaša cepivo, s hitrimi testi omogočati vsaj delne sprostitve, žal pa tudi kombinirati ukrepe, ki smo jih za zaustavljanje epidemije poznali doslej, je dodal.

Če bodo napovedi glede dobave obstoječih cepiv in odobritve novih vsaj približno realne, računamo, da bo samo zaradi cepljenja proti koncu februarja možno sproščati številne ukrepe, na primer promet čez meje v EU. Bo pa treba ohraniti na zunanjih mejah omejitve, je pojasnil. Hkrati je poudaril, da je “naša dolžnost, da del količin cepiva, ki smo ga rezervirali v EU, potem, ko bomo iz najhujšega, namenimo za druge”, predvsem za soseščino, ker je to ne le vprašanje solidarnosti, ampak tudi našega interesa.

Ob začetku cepljenja najbolj ranljivih v domovih za starejše je predsednik vlade ocenil, da je bil spopad z epidemijo pri nas dodatno otežen, ker v oskrbo starejših v zadnjih 15 letih prav veliko nismo vlagali. Po njegovih besedah je zato nauk za prihodnje, da je treba javna sredstva usmerjati tja, kjer so najbolj potrebna. Če bi bile kapacitete večje, standard višji, bi bile žrtve epidemije v tem sektorju bistveno manjše, je ocenil in napovedal, da bo vlada naredila vse, da bodo prihodnja vlaganja v oskrbo starejših bistveno večja. Zato so zagotovili tudi velik del sredstev iz evropskih skladov za naslednja leta, računajo pa tudi na velik posluh lokalnih skupnosti.

Zahvalil se je vsem, ki so v zadnjih dneh in tednih delali na tem, da je danes povsod po Sloveniji mogoče cepiti najbolj ogroženo skupino ljudi. Izrazil je prepričanje, da bodo danes, deloma mogoče še v ponedeljek in torek, cepljeni vsi, ki v domovih za starejše in podobnih institucijah, kjer je grožnja novega koronavirusa največja, doslej covida-19 še niso preboleli. Danes pa se začenja tudi delno cepljenje v zdravstvenih ustanovah.

Sam se bo cepil takoj, ko bo na vrsti. A dokler je v državi nekaj tisoč odmerkov cepiva, je cepljenje velik privilegij, zato je prav, da se pri cepljenju upošteva vrstni red, kot ga je soglasno določila stroka, ne le pri nas, ampak v celotni EU. Prihod cepiva v Slovenijo, v Evropo, v tej prvi fazi za vse članice EU ne glede na velikost, je ocenil tudi velik uspeh zahodne znanosti in kot potrditev razlogov za obstoj EU.

Delitev cepiva, roki, celotna logistika je bila usklajena na zadnji seji evropskega sveta in vesel je, da se ta dogovor spoštuje. Pri tem je Janša izpostavil, da je cepivo, ki smo ga začeli uporabljati, pa tudi cepivo, ki bo odobreno v začetku januarja, rezultat naporov znanosti in tudi odločevalcev v Evropi, deloma v Ameriki.

“Ko gre za tako pomembne stvari, od katerih je odvisno življenje, ne gre le za to, kdo bo prvi, gre tudi za to, kdo bo varen, gre tudi za to, komu zaupamo, in gre seveda tudi za to, da se ob uporabi cepiva ali kakršni koli podobnih posegov uporabljajo tudi visoki etični standardi,” je poudaril predsednik vlade. “Vse to je še vedno EU, vse to je še vedno zahodna civilizacija in tega se je treba zavedati ob različnih izzivih, pred katerimi bomo v prihodnje,” je še poudaril.

Krek: Cepivo je božično darilo

Krek, ki je ob začetku cepljenja proti covidu-19 obiskal Pegazov dom starejših v Rogaški Slatini, je v izjavi za javnost izrazil upanje, da se bomo tako rešili težkih oblik covida-19 in ohranili nešteta človeška življenja.

Po njegovih besedah je cepivo izredno pomembno darilo za domove starejših, kjer je virus neusmiljeno pobiral življenja. “Cepivo zmanjšuje posledice obolenj že v prvih desetih dneh po prejemu prve cepilne doze. Kljub temu je treba še naprej spoštovati vse predpisane epidemiološke ukrepe, ki so v veljavi. Cepivo je le dodaten ukrep,” je dejal Krek.

Napovedal je, da bodo prebivalstvo cepili postopno glede na razpoložljive količine cepiva, najprej najbolj ogrožene, potem pa bodo sledile skupine, ki jih bodo postopoma vpeljali v cepilni sistem.

Po prihodu nove pošiljke cepiva bo sledil cepilni maraton, v okviru katerega bodo do konca julija oz. avgusta cepili do 1,2 milijona ljudi, do takrat pa naj bi dobili še tri ali štiri vrste cepiv. Pošiljko cepiva, ki je prispela prva, pa je treba porabiti do 31. decembra, saj potem ne bo več uporabno.

Krek je izrazil zaskrbljenost, da se je doslej za cepljenje odločilo zelo malo zaposlenih v domovih starejših, kjer je zaposlenih 12.000 ljudi, od tega je 3000 okuženih.

Postregel je tudi s podatkom, da je bilo v domovih starejših doslej okuženih 9000 oskrbovancev, od tega pa jih je 14 odstotkov umrlo. Vsak dan imamo avtobus umrlih, je opozoril in dodal, da če se ne bomo cepili, bomo še leto ali celo več let živeli, kot trenutno živimo.

Direktorica Pegazovega doma Kristina Kampuš je dejala, da bodo danes cepili 72 stanovalcev. Če bo cepiva dovolj, bodo cepili tudi pet zaposlenih. Trenutno je v domu od skupaj 130 stanovalcev okuženih 28, od 75 zaposlenih pa je okuženih 17.

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.