Premier Janez Janša je v DZ dejal, da glede na število precepljenih, prebolevnikov in trenutno epidemiološko stanje v državi možno pričakovati, da je razglasitev epidemije do sredine junija zadnja in bo lahko država prešla v prehodno obdobje, ko bo večina ukrepov odpravljena. Pred sabo vidi leto okrevanja, ki bo hitrejše od povprečja članic EU.
Janša je v odgovoru na predlog ustavne obtožbe, ki ga obravnavajo danes na izredni seji v DZ, opozoril na podatek, da je v Sloveniji s prvim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih več kot 636.000, z drugim pa 348.000 državljanov. Skupaj s 242.000 prebolevniki je vsaj delno imunih okoli 900.000 prebivalcev. Do potrebne imunosti, da se bolezen v populaciji več ne bo širila, je treba cepiti še nekaj sto tisoč prebivalcev, je dejal, kar je po njegovih besedah realno do poletja, tako kot so napovedovali.
Slovenija je, kot je opozoril premier, na povprečju EU glede precepljenosti, saj dobimo cepiva glede na število prebivalcev. Če bi pozabili naročati cepiva, ne bi bili v evropskem povprečju, je dodal. Kot je opozoril, je pri nas interes za cepljenje še vedno večji od razpoložljivih cepiv, nekatere države pa imajo več razpoložljivih cepiv od interesa prebivalstva. Tako bo Slovenija od ene takih držav v prihodnjem tednu prejela še 300.000 odmerkov, je napovedal.
Na podlagi vsega tega je po njegovem mnenju možno pričakovati, da bo trenutna razglasitev epidemije do sredine junija zadnja in bomo lahko prešli v prehodni čas, ko bo večina ukrepov dodatno odpravljena. Nekateri preventivni ukrepi bodo še vedno potrebni, je dejal.
Uveljavitev digitalnega zelenega potrdila bo verjetno operativno sredi junija, kar bo sovpadalo s koncem formalne epidemije. “Odtlej lahko pričakujemo povratek v normalnost, vsaj takšno, kot smo jo pričakovali in imeli lansko poletje,” je dejal.
“Pred sabo lahko vidimo leto okrevanja, ki bo hitrejše od povprečja članic EU in ki bo Slovenijo vrnilo na predkrizno raven v rekordnem času. Hkrati pa imamo tudi za drugo polovico leta naročenih dovolj cepiv za tretji odmerek, ki bo potreben, da imunost ohranimo, in za določene rezerve za solidarnost,” je napovedal.
Kot je dodal, “pred nami ni neka katastrofa ali ledena gora, ki se slika v ustavni obtožbi, ampak zelo optimističen čas, razen če ga bomo sami pokvarili”.
Takšen scenarij lahko prepreči nagajanje, streljanje v hrbet, organizacija zborovanj, kjer se bo na tisoče družilo brez spoštovanja ukrepov, pozivanje prek omrežij, naj se ljudje ne cepijo, je povedal Janša. Ob tem pa poudaril, da to lahko kvečjemu upočasni okrevanje in rast, ne more pa ju ustaviti.
Ob tem je Janša pozval zbrane v DZ k sodelovanju, saj bosta tudi okrevanje in odpornost velik izziv. Napovedal je, da bodo na poslanske klopi v prihodnje prišli pomembni zakonski akti, ki bodo poskrbeli, da bo okrevanje ne samo hitro, ampak tudi pravično. Med drugim gre za zakon o dolgotrajni oskrbi in zakon o investicijah v zdravstvu, je naštel.
Seja vlade o ukrepih za zamejitev širjenja bolezni covid-19 bo sicer potekala danes ob 17. uri v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju. Katere ukrepi bodo podaljšani ali sproščeni, pa bo predvidoma znano že danes.
Sicer je pa v državi pet regij tudi danes obarvanih v rumeno, sedem pa v zeleno. Medtem 14-dnevno število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev na ravni države znaša 234,8. Med regijami ima najvišjo 14-dnevno pojavnost še vedno primorsko-notranjska, najnižjo pa koroška regija. Razlika v višini incidence med najboljšo in najslabšo regijo je precejšnja, v splošnem pa se razlike med posameznimi regijami počasi zmanjšujejo, pa je na današnji novinarski konferenci dejala vladna govorka Maja Bratuša.
Tudi pri sedemdnevnem številu potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev ima med regijami najvišjo pojavnost primorsko-notranjska, najnižjo pa koroška regija.
Pogoj za prehod v zeleno fazo epidemije je, da je sedemdnevno povprečje potrjenih okužb nižje od 300.
Vlada je strategijo sproščanja protikoronskih ukrepov sprejela 3. decembra lani, sredi silovitega drugega vala epidemije. Kot ključna kriterija za odpravo ukrepov v posameznih fazah epidemije – od najhujše črne do najugodnejše zelene – je določila sedemdnevno povprečje novoodkritih okužb in število hospitaliziranih.
Ob sprejetju strategije sproščanja je bilo sedemdnevno povprečje v državi 1461 okužb, hospitaliziranih pa je bilo 1289 covidnih bolnikov, kar je pomenilo, da je bila Slovenija takrat v najhujši, črni fazi epidemije. Ta nastopi, ko je sedemdnevno povprečje več kot 1350 okužb, hospitaliziranih pa je več kot 1200 covidnih bolnikov.
Nato je vlada 8. januarja dopolnila načrt sproščanja ukrepov, tako da upošteva tudi epidemiološke razmere v posameznih regijah. V nekaterih regijah, ki so že januarja prešle v rdečo fazo epidemije, so lahko posledično prej omilili ukrepe. Rdeča faza sicer na ravni države nastopi, ko sedemdnevno povprečje okužb pade pod 1350, število hospitaliziranih pa pod 1200, kar se je zgodilo 20. januarja.
V oranžno fazo, ko sta tako število okužb kot hospitaliziranih covidnih bolnikov nižja od 1000, je Slovenija prešla 9. februarja. Do prehoda v rumeno fazo, ko je sedemdnevno povprečje okužb pod 600, število hospitaliziranih pa pod 500, je bilo potrebno precej več časa – pogoji so bili izpolnjeni 11. maja. V zeleno fazo pa je Slovenija prešla le 15 dni zatem.
Več informacij sledi.
Vir: STA, Vlada RS
