Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je letos na podlagi javnega razpisa podprlo 10 projektov za nadaljnji razvoj in prestrukturiranje večjih slovenskih smučišč v celoletna gorska središča, za kar bo namenjenih 63,42 milijona evrov sofinanciranja. Gre za projekte na Kopah, Treh kraljih, Veliki planini, Voglu, Krvavcu, Golteh, Rogli, Kranjski Gori, Mariborskem Pohorju in Cerknem.
Na Kopah so investicije že začeli, saj poteka obnova Grmovškovega doma. Načrtujejo pa tudi izgradnjo dveh novih štirisedežnic in ene vlečnice ter doživljajskega parka. Kot je za STA pojasnil direktor družbe Vabo, ki upravlja s smučiščem Kope, Boštjan Paradiž, so za žičniško infrastrukturo oddali dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja na ministrstvo za okolje in prostor.
Rok za njegovo pridobitev se izteče sredi januarja, Paradiž pa upa, da bodo zadevo rešili že prej, saj bo treba skleniti pogodbe s proizvajalci žičniške opreme, s katerimi trenutno tečejo pogajanja. Predpogoj za sklenitev pogodbe pa je, da imajo v roki gradbeno dovoljenje in bo povsem jasno, da bodo investicijo lahko pravočasno izpeljali.
“S postopki se zelo mudi, saj so postavljeni roki zelo kratki. Potrebna bo velika usklajenost, da bomo lahko investicije izvedli in počrpali zanje predvidena evropska sredstva,” je izpostavil Paradiž, ki je tudi podpredsednik Združenja slovenskih žičničarjev. S podobnimi težavami pri realizaciji projektov se soočajo praktično vsa smučišča, saj morajo biti investicije zaključene do novembra prihodnje leto.
RTC Krvavec je pridobil nepovratna sredstva države za izdelavo nove šestsedežnice Zvoh, za digitalizacijo krožno kabinske žičnice in še za nekatere druge investicije. “Ali bomo šli v te investicije ali ne in ali bomo uporabili ta sredstva, ki so nam na voljo, bo odvisno predvsem od ministrstva za okolje in prostor oziroma njihovih služb, ki bodo ali pa ne bodo v postavljenem kratkem roku sproducirala vsa potrebna soglasja za izvedbo teh projektov,” so za STA pojasnili v RTC Krvavec.
Tudi projekt RTC Žičnic Kranjska Gora je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Načrtujejo zamenjavo štirisedežnice Vitranc 1 s krožno kabinsko žičnico, s čimer bodo uporabnikom zagotovili boljšo izkušnjo, udobnejšo panoramsko vožnjo, hitrejši transport ter varnejše vstopanje in izstopanje. “Glede začetka gradnje sicer neke želje in načrte imamo, vendar je sedaj vse odvisno od tega, kdaj bomo pridobili gradbeno dovoljenje,” so povedali za STA.
Tudi v Žičnicah Vogel še zbirajo potrebno dokumentacijo za novo krožno kabinsko žičnico, ki bi nadomestila dvosedežnico Zadnji Vogel in omogočila udobnejšo, hitrejšo ter okolju prijaznejšo vožnjo. V Cerknem so medtem na razpis prijavili projekte, za katere ne potrebujejo gradbenega dovoljenja. Vendar, kot je za STA povedal direktor Hotela Cerkno Jože Oplotnik, še čakajo na podpis pogodbe z gospodarskim ministrstvom.
Turistično podjetje Unitur bo za projekt Park Mašinžaga, ki na Rogli ob novi šestsedežnici z ogrevanimi sedeži in zaščitnimi kabinami predvideva še niz atrakcij, prejelo osem milijonov evrov nepovratnih sredstev. Kot so povedali v Uniturju, je projekt v začetni fazi. “Med trenutne aktivnosti sodijo administrativna in pripravljalna dela, ki bodo po zaključeni zimski sezoni omogočila hiter začetek gradbenih del. Tako bo projekt zaključen v skladu z razpisnimi pogoji do novembra 2023,” so pojasnili.
V okviru izvedbe projekta Modernizacija žičniških naprav in izgradnja outdoor centra Maribor – Areh, za katerega je Marprom pridobil šest milijonov evrov nepovratnih sredstev, pa bo v teh dneh objavljeno javno naročilo za izgradnjo vmesne postaje krožne kabinske žičnice. Zatem bo v kratkem sledilo še javno naročilo za izgradnjo nove sedežnice Ruška, so pojasnili v Javnem holdingu Maribor.
Na razpisu je bilo uspešno tudi podjetje Golte, ki je pridobilo sredstva za menjavo dveh starih žičniških naprav. Dve štirisedežnici namesto ene dvosedežnice in vlečnice bosta poskrbeli za boljše udobje, večjo pretočnost in hitrejše odprtje vseh prog, je poudarila direktorica podjetja Suzana Srdić. Kot je dodala, v projektu posebno pozornost namenjajo tudi poletnim atrakcijam in digitalizaciji storitev.
Neuspešno pa se je za nepovratna sredstva na razpisu potegoval Kanin. Občina Bovec je kot lastnica centra na Kaninu na razpisu zaprosila za deset milijonov evrov. A po navedbah gospodarskega ministrstva projekt ni izpolnjeval vseh pogojev razpisa, ki je med drugim zahteval, da je gradbeno dovoljenje že v pridobivanju oziroma bo predloženo v določenem roku.
S tem sicer ni konec prizadevanj bovške občine po zamenjavi 50 let stare krožno kabinske žičniške naprave z novo. Z ministrstvom za gospodarstvo še tečejo pogovori o možnosti sofinanciranja kar 40 milijonov evrov vrednega projekta iz drugih sredstev. “Zavedamo se, da je to res velika investicija, je pa Kanin edino slovensko visokogorsko smučišče, kjer ni bojazni, da ne bi bilo snega, povezano je z italijanskim smučiščem in gondola je edina možnost prevoza na Kanin,” je izpostavila direktorica družbe Sončni Kanin Manuela Božič Badalič.
Medtem ko se na smučiščih pripravljajo na omenjene velike investicije, ki naj bi bile končane pred začetkom sezone 2023/2024, pa nekatera smučišča vsaj manjše novosti obljubljajo tudi že v letošnji zimski sezoni. Na Pohorju, kjer začetek zimske sezone načrtujejo v prvi polovici decembra, je denimo predvidena ureditev zasneževanja na razširjeni progi na območju Špelcinega loga, ki bo izboljšala pogoje za rekreativno smučanje.
Na Kopah želijo dati še večji poudarek otroškemu parku in urejenosti prog ter animacijskemu in spremljevalnemu programu. Na Krvavcu pa se lahko pohvalijo z novo Plažo Krvavec, kjer napovedujejo pestro dogajanje. V Kranjski Gori medtem upajo, da bodo že v tej sezoni lahko pognali sedežnico Vitranc 2, posodobili pa so tudi nekatere dele napeljave za umetno zasneževanje.
Pripravila Tinkara Zupan