Epidemiologi z NIJZ so v bran v. d. direktorja Ivanu Erženu podpisali pismo, v katerem vladi očitajo sankcioniranje kritik in zanemarjanje stroke. “Stroko, ki je pristojna za predlaganje ukrepov, je politika povsem zaobšla. Brez sankcij ni dovoljena niti kritična presoja in komentar uvedenih ukrepov,” so opozorili v pismu, ki ga je pridobil Večer.
V pismu je 25 epidemiologov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zatrdilo, da delujejo skladno s strokovnimi usmeritvami mednarodne epidemiološke stroke in nadnacionalnih inštitucij. Izpostavili so, da so z implementacijo ukrepov dosegli značilno upočasnitev razvoja epidemije, s 13. marcem pa je strokovno vodenje ukrepov v celoti prevzela strokovna skupina za podporo kriznemu štabu.
“Epidemiološka stroka pri uvajanju ukrepov ni bila več aktivno vključena, smo pa vseskozi opozarjali na nekatere strokovno sporne odločitve: nošenje mask oziroma katerekoli zaščite pred usti in nosom v zunanjih in notranjih prostorih, razkuževanje javnih površin, omejevanje gibanja na prostem, razkuževanje skupnih prostorov v večstanovanjskih stavbah, obvezna uporaba rokavic in njihova nepravilna rab,” v pismu, ki ga je pridobil časnik Večer, opozarjajo epidemiologi.
Po njihovem mnenju je trenutno NIJZ zgolj seznanjen z že uvedenimi ukrepi, vseeno pa mora svetu inštituta zagovarjati način komuniciranja z vlado. “Stroko, ki je pristojna za predlaganje ukrepov, je politika povsem zaobšla. Brez sankcij ni dovoljena niti kritična presoja in komentar uvedenih ukrepov,” pišejo.
Pismo se je v javnosti pojavilo po petkovi seji sveta NIJZ, na kateri so sklenili, da bodo predvidoma prihodnji teden objavili razpis za novega generalnega direktorja NIJZ s polnim mandatom. Postopek izbire bi lahko bil zaključen v dveh ali treh tednih, je napovedal predsednik sveta Rok Tavčar. Eržen pa je sporočil, da se za polni mandat ne bo potegoval, ker naj bi želel prostor prepustiti mlajšim.
Pisma epidemiologov NIJZ sta na današnji novinarski konferenci dotaknila tudi vodja svetovalne skupino o covidu-19 v okviru ministrstva za zdravje Bojana Beović in vladni govorec Jelko Kacin. Beovićeva o tem, kaj se je dogajalo na seji sveta NIJZ, ne ve veliko, je pa v odzivu na pismo dejala, da gre za ukrepe, ki jih sprejema cel svet oz. vse države, ki se borijo s to epidemijo.
“Vsi se zavedamo, da niso v vsakem primeru dobro zdravstveno utemeljeni, obstaja pa velika verjetnost, da doprinesejo k obvladovanju epidemije,” je dejala. Ukrepi so po njenih besedah tudi v skladu z zadnjimi priporočili ameriškega centra za nadzor in preprečevanje bolezni in tudi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).
Na nadaljnje sodelovanja s strokovnjaki epidemiologi po državi pa spremembe v vodenju NIJZ, v kolikor bo do njih prišlo, po mnenju Beovićeve ne bodo vplivale. “Sodelovanje bo teklo naprej, saj to je delo in poslanstvo epidemiologov, si ne predstavljam, da bi prišlo do kakšnih motenj,” je dejala.
Kacin medtem pisma podrobneje ni želel komentirati, je pa izrazil mnenje, da 25 podpisnikov s tem sporočilom govori o sebi, o svojem dojemanju sveta in realnosti, v kateri je Slovenija in njeno prebivalstvo. “Mi vsi si želimo, da bi NIJZ v prihodnje pomagal po najboljših močeh,” je dodal.
Eržen je sicer v središču pozornosti znašel v začetku tedna, ko je v intervjuju za tednik Mladina kritiziral vladno zaostritev ukrepov proti širjenju epidemije. “Večina ljudi je že prejšnje ukrepe vzorno spoštovala. In zdaj so zaradi nekaj posameznikov, ki se jim to ni zdelo pomembno, ukrepi še bolj zaostreni za vse. S strokovnega vidika take poteze ne morem zagovarjati,” je dejal v intervjuju.
