Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter skupnost centrov naj akcijski načrt za odpravo ugotovljenih ovir pri dostopnosti centrov v skladu s priporočilom pripravita v 90 dneh. Prav tako naj v tem roku pripravita poročilo o že izvedenih aktivnostih v zvezi z obravnavano problematiko, so priporočili poslanci.
Poleg tega naj vlada v skladu s sprejetim priporočilom v sodelovanju z vsemi ključnimi deležniki pripravi celovito strategijo za odpravo ovir za dostop do vseh objektov v javni rabi za vse družbene skupine, pri čemer naj posebno pozornost nameni implementaciji zastavljenih ciljev in spoštovanju že sprejetih rokov iz obstoječe zakonodaje.
Varuh je stanje dostopnosti centrov za socialno delo (CSD) za gibalno in senzorno ovirane preverjal v vseh 16 območnih regijskih CSD oziroma v skupno 63 enotah CSD po Sloveniji. Najprej se je leta 2021 lotil poizvedovanja o dostopnosti za gibalno ovirane, nato pa je januarja lani pri istih naslovnikih poizvedoval še o izbranih vidikih dostopnosti za senzorno ovirane. Ugotovil je, da je stanje v nekaterih primerih kritično, je na seji DZ danes povedal varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Ugotovili so, da je fizična dostopnost za invalide urejena pri treh četrtinah enot CSD. Sanitarij za invalide ni imelo 18 enot, tako da so jih usmerjali na sanitarije na bližnji bencinski servis ali v 170 metrov oddaljen zdravstveni dom. Tako stanje je po Svetinovem opozorilu nedopustno in kaže na brezbrižnost države in vodstva posameznih enot CSD.
Po varuhovih besedah je še slabše stanje glede dostopnosti za tiste, ki so senzorno ovirani. Reliefnih napisov in simbolov ter napisov v Braillovi pisavi v času nastajanja poročila ni zagotavljala nobena enota CSD. Prav tako noben CSD ni imel prikazovalnikov pisnih informacij, predvajalnikov z videoposnetki pomembnih informacij v znakovnem jeziku in s podnapisi. Prav tako na nobenem CSD ni možnosti za vgradnjo slušnih zank.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je zagotovil, da se na ministrstvu zavedajo težav, ki jih je izpostavil varuh. Na področju fizične dostopnosti je bilo od leta 2021 sicer nekaj izboljšav, tako da le še enota v Ribnici nima urejene fizične dostopnosti za invalide.
Lotili so se tudi urejanja centrov tako, da bodo dostopni za senzorno ovirane. Vseh 63 enot so pozvali, da pripravijo posnetek stanja. Hkrati so začeli pregledovati, kje je treba popraviti obstoječe pravilnike, potem pa bodo skupaj z invalidskimi organizacijami in skupnostjo centrov za socialno delo pripravili akcijski načrt za sistematično odpravo pomanjkljivosti v vseh enotah.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v Levici ocenili, da ministrstvo pristopa k vključujočim rešitvam in razvojnim invalidskim politikam. Poleg zakona o izenačevanju možnosti invalidov, ki je eden pomembnejših zakonov in prepoveduje kakršno koli diskriminacijo invalidov, so bili sprejeti denimo zakoni o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, o socialnem vključevanju invalidov in o osebni asistenci, je naštela Nataša Sukič.
V Svobodi so se strinjali z varuhom, da je nedopustno, da je imelo v času priprave poročila le 47 od 63 enot CSD zagotovljeno ustrezno fizično dostopnost prostorov za gibalno ovirane. Prav tako so bili kritični, ker velika večina enot ni imela taktilnih oznak za orientacijo slepih in slabovidnih. A so po besedah Aleksandra Prosena Kralja optimistični, ker se je ministrstvo že dejavno lotilo reševanja problemov.
Po predlogu SD pa naj ministrstvo za delo pripravi popis o trenutnem stanju prostorske dostopnosti javnih objektov, ki so v lasti državi in bi to dostopnost morali zagotavljati. Na podlagi popisa naj potem pripravijo realen akcijski načrt za sistematično odpravo tektonskih ovir za gibalno ovirane, ki naj vključuje tudi oceno potrebnih finančnih sredstev za izvedbo, je dejala Meira Hot.
CSD po navedbah SDS nudijo pomoč najbolj ranljivim. Če gibalno ali senzorno ovirana oseba nima dostopa do teh storitev, ker država tega ni zagotovila, je to po besedah Eve Irgl resen problem. Vsi skupaj moramo imeti večji posluh za invalide, je pozvala. Z nedostopnostjo javnih ustanov so invalidom vsekakor kršene človekove pravice, kar po njenem opozorilu ni sprejemljivo.
V NSi pa poročilo varuha vidijo kot jasen signal pristojnim, da je treba storiti več in slediti zakonskim določilom in rokom, ki so jasni. Od države pričakujejo, da zagotovi ustrezno infrastrukturo, s katero bo omogočena enaka obravnava oziroma socialno vključevanje za vse, je povedal Aleksander Reberšek. Zaradi obstoječega stanja so invalidi po njegovi oceni odrinjeni na rob družbe.
