Predlog novele zakona o urejanju trga dela so pripravili v Sindikatu delavcev migrantov Slovenije, katerega predsednik Mario Fekonja je povedal, da čezmejni delavci v tujini od svojega dohodka za zavarovanje za primer brezposelnosti ob enaki bruto plači plačujejo tudi do 20-krat več kot delavci, zaposleni v Sloveniji. V Avstriji je denimo ta delež tri odstotke od bruto plače, v Sloveniji pa le 0,2 odstotka.
Spomnil je, da znesek nadomestila za brezposelnost za dobo treh oz. petih mesecev povrne država zadnje zaposlitve. “Slovenski proračun zaradi predlaganih sprememb zakona tako ne bo dodatno obremenjen,” je dejal Fekonja.
Zdaj zakon kot najvišji možni znesek nadomestila za brezposelnost pri nas določa 892,50 evra. Po predlogu sprememb, ki ga je matični odbor za delo na februarski seji nekoliko preoblikoval, pa bi brezposelnemu s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se je drugo državo članico EU, evropskega gospodarskega prostora ali Švico najmanj enkrat tedensko vozil na delo, priznalo denarno nadomestilo v višini največ 1785 evrov.
To bi veljalo začasno – za prve tri oz. pet mesecev prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, odvisno od obdobja zaposlitve upravičenca v drugi državi.
V poslanskih skupinah SDS, NSi in SAB takšen predlog podpirajo. Vojko Starović (SAB) ga je označil za primernega in pravičnejšega, Tadeja Šuštar (NSi) pa je dejala: “Ker se zavedamo, da je vsak izseljeni delavec izguba za Slovenijo, si želimo za delavcev migrante izboljšati pogoje za bivanje v Sloveniji.”
Da čezmejni delavec, ki pri enaki bruto plači za zavarovanje za brezposelnost plača tudi do 20-krat več kot slovenski delavec, na koncu pa ni upravičen do višjega zneska nadomestila, se zdi nepravično tudi Dušanu Šišku (SNS). “Naša trenutna zakonodaja je absurdna,” je dejal.
Bolj zadržani so v SMC, katere poslanka Mojca Žnidarič je spomnila na odločbo ustavnega sodišča glede zakona o dohodnini iz leta 2013, po kateri so čezmejni delovni migranti v enakem položaju kot drugi zavezanci za plačilo dohodnine. Predlaganim spremembam vseeno ne bodo nasprotovali, je dejala. Podobne pomisleke imajo v DeSUS.
Tudi Marko Koprivc (SD) je povedal, da v njegovi poslanski skupini sprejemu novele zakona ne bodo nasprotovali. Je pa opozoril, da tudi številni zaposleni v Sloveniji prejemajo višje plače in dolga leta plačujejo višje prispevke za zavarovanje za primer brezposelnosti, a so ob izgubi zaposlitve vseeno upravičeni zgolj do 892,50 evra bruto nadomestila.
“Krivica ni v tem, da slovenski delavci, ki delajo v sosednjih državah, niso upravičeni do višjega nadomestila kot vsi ostali, pač pa da je za 800.000 delavcev najnižje nadomestilo določeno prenizko,” pa je dejal Miha Kordiš (Levica). Kot je opozoril, smo v javnem sistemu vsi deležni enake obravnave, ne glede na to, koliko iz svojih plač prispevamo v zdravstveno blagajno.
Namesto zvišanja nadomestila čezmejnim delavcem zato v Levici predlagajo zvišanje nadomestila vsem, ki bi izgubili službo, in sicer na višino minimalne plače. O podpori temu dopolnilu bo DZ glasoval v sredo.
Sindikat delavcev migrantov Slovenije je lani jeseni v DZ vložil tudi predlog novele zakona o dohodnini, s katero naj bi zvišali splošno olajšavo pri dohodnini, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, hkrati pa znižali stopnjo davka v najvišjem dohodninskem razredu. Iz obdavčitve z dohodnino pa bi izvzeli prihodke, dosežene pri tujem delodajalcu v tujini. Ta predlog še čaka na obravnavo na pristojnem odboru DZ za finance.
