Prvi rekord je padel že zjutraj, ko je bilo treba za 1000 kubičnih metrov plina v Evropi odšteti 1228,8 dolarja. Tekom dneva pa so novembrske terminske pogodbe presegle tudi ceno 1300 dolarjev oz. na borzi ICE 108,4 evra za megavatno uro.
Strma rast cen energije, ki je pomemben dejavnik rasti inflacije, meče senco na okrevanje evropskega gospodarstva, ki se izvija iz primeža pandemije covida-19. Cene energije so se po podatkih evropskega statističnega urada Eurostata septembra na letni ravni povečale za 17,4 odstotka.
Španija in Francija sta zaradi strme rasti cen v ponedeljek na zasedanju finančnih ministrov držav v območju evra v Luksemburgu pozvali k ukrepanju na ravni EU. Španija predlaga skupne evropske zaloge plina in odločno držo do manipulacij mednarodnih dobaviteljev plina.
Francija pa je položaj izkoristila za nove pritiske za naložbe v jedrsko energijo, ki bi po besedah francoskega gospodarskega ministra Bruna Le Maira pomagale pri spoprijemanju s problemom odvisnosti od tujih dobaviteljev plina.
V Evropski komisiji izpostavljajo, da je rast cen energije povezana zlasti z rastjo globalnega povpraševanja po plinu po sprostitvi primeža pandemije, predvsem v Aziji, neobičajnega upada ponudbe in sezonskimi dejavniki ter manj z evropskimi politikami za zmanjšanje izpustov.
A položaj sproža bojazen, da bodo visoke cene energije revne družine pahnile v energetsko revščino in sprožile ljudski upor proti evropskim zelenim ciljem. Odpira tudi občutljivo politično vprašanje odvisnosti od ruskega plina.
