Registrirana poraba alkohola v Sloveniji je v letu 2025 znašala 9,4 litra čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več. Leto prej je bila 10,4 litra, kar pomeni, da je poraba upadla za skoraj deset odstotkov, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Lanski upad pride po letu, ko se je poraba občutno povečala. V letu 2024 je namreč narasla za sedem odstotkov glede na leto 2023, k rasti pa sta po navedbah NIJZ največ prispevala vino in žgane pijače. Takrat je na posameznika prišlo 4,6 litra čistega alkohola iz vina, 4,3 litra iz piva in 1,5 litra iz žganih pijač.
Registrirana poraba ni anketni podatek o tem, koliko ljudje povedo, da spijejo. NIJZ jo izračuna iz uradnih podatkov o industrijski in kmetijski proizvodnji alkoholnih pijač, uvozu in izvozu ter spremembah zalog. Pri pretvorbi v čisti alkohol upošteva povprečne vsebnosti alkohola: pet odstotkov pri pivu, enajst pri vinu in štirideset pri žganih pijačah.
Ker gre za uradno evidentirane količine, ta številka ne zajema doma pridelanega alkohola, ki ni šel skozi uradne evidence, in ne alkohola, ki so ga v Sloveniji popili tujci. Prav zato je primerjava med leti bolj zgovorna od same vrednosti.
Nižja poraba ne pomeni, da je slika neproblematična. Po podatkih NIJZ alkohola sploh ne pije približno 21 odstotkov odraslih Slovencev med 18. in 74. letom, več kot polovica – 55 odstotkov – pa pije tvegano ali škodljivo. To pomeni, da presegajo mejo manj tveganega pitja ali se vsaj enkrat na leto opijejo.
Slovenija ostaja med evropskimi državami z najvišjo porabo alkohola na prebivalca.
Posledice so merljive. V letu 2020 je v Sloveniji zaradi vzrokov, ki jih je mogoče neposredno pripisati alkoholu, umrlo 943 ljudi, kar je povprečno tri na dan. Umrljivost je bila pri moških 3,6-krat višja kot pri ženskah, več kot polovica teh smrti pa se je zgodila pred 65. letom starosti – torej v starosti, ko bi ljudje še delali in živeli družinsko življenje.
