Časnik Dnevnik je pred dnevi poročal o primeru 43-letnega moškega, ki je julija letos, ko je obiskal sorodnike v rodnem Slovenj Gradcu, zbolel za covidom-19, pri čemer se je po navedbah časnika okužil v Sloveniji.
Kljub evropski kartici zdravstvenega zavarovanja mu v dneh, ko mu je bilo najhuje, v Sloveniji ni uspelo priti do zdravnika, niti po telefonu. Po poročanju časnika so ga namreč odslovile tri sestre v treh ordinacijah, s pojasnilom, da mu ne morejo pomagati, ker v Sloveniji nima izbranega osebnega zdravnika oziroma ustreznega zavarovanja. Čeprav jim je opisal svoje simptome – več kot teden dni trajajočo vročino, slabo počutje, kašelj in izgubo okusa – in se skliceval na evropsko kartico in uradna pojasnila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), so mu svetovale, naj si pomoč poišče na Švedskem.
Po zapletih se je samoplačniško testiral na novi koronavirus in dobil potrditev okužbe, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa so mu takoj poslali navodila in mu v njih naložili, naj se o poteku bolezni v času samoizolacije posvetuje s svojim osebnim zdravnikom oz. z najbližjo dežurno ambulanto.
A tudi po tem je sestra v ambulanti, kamor je poklical, ker se je bal, da se mu bo stanje poslabšalo, vztrajala, da lahko zdravstvene storitve zagotovijo le slovenskim zavarovancem, zavrnila pa je tudi, da bi stroške posveta z zdravnikom poravnal samoplačniško.
Po treh tednih je okreval, o težavah pa je kasneje pisal direktorici ZD Slovenj Gradcu Marjeti Vaupot in jo zaprosil za pojasnila. Direktorica se mu je opravičila in obljubila, da ga bodo seznanili z izsledki preiskave, je še poročal Dnevnik.
Kot je za STA pojasnila Vaupotova, so pritožbo omenjenega moškega obravnavali z vso resnostjo. “Žal nam je, da je do neljube situacije prišlo. Po razgovoru z vsemi deležniki v tej zadevi in sosledju dogodkov smo ugotovili, da je nastala situacija posledica nesporazuma v komunikaciji med gospodom in osebjem, s katerim je komuniciral prek telefona,” je pojasnila direktorica.
Ob tem je navedla, da je gospoda zanimalo, kako lahko pridobi osebnega zdravnika v Sloveniji in postopek testiranja na novi koronavirus. Osebje mu je po njenih navedbah pojasnilo protokol ravnanja in usmeritve, ki so v ta namen določene. “V telefonskih pogovorih ni bilo navedb o slabem počutju,” je v pisnem pojasnilu zapisala direktorica in dodala, da ZD Slovenj Gradec nikoli ni zavrnil fizičnega obiska zdravnika oz. dežurne ambulante. Opredelitev pri osebnem zdravniku pa evropska kartica ne omogoča, je še dodala.
Na ministrstvu za zdravje s konkretnim primerov niso seznanjeni, so pa v zvezi s tem za STA izrazili pričakovanje, da so zdravstveni delavci seznanjeni z vsemi informacijami v zvezi z evropsko zdravstveno kartico in da skladno z ureditvijo tudi ravnajo.
Kakšne pravice so zagotovljene imetniku evropske zdravstvene kartice, je sicer zapisano na spletni strani ZZZS. Tam je med drugim navedeno, da se lahko z evropsko kartico v državah EU, Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Švici uveljavljajo nujne oziroma potrebne zdravstvene storitve, in sicer neposredno pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže.
Obseg in vrsto zdravstvenih storitev opredeli zdravnik, ki sprejme osebo na zdravljenje. Zdravnik mora na podlagi evropske kartice osebi nuditi zdravstvene storitve v takem obsegu, da se ji zgolj zaradi zdravljenja ni potrebno vrniti v pristojno državo pred potekom nameravanega bivanja v drugi državi članici EU, EGP in Švici, je med drugim navedeno na spletni strani ZZZS.
