Razstava na panojih iz zakladnice Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem in spremni katalog razkrivata pot slovenske pisane besede od protestantskih tiskov do unikatnih rokopisov, ki so v kmečkih domovih ohranjali slovenstvo. Posebna pozornost je posvečena edinstvenemu fenomenu bukovništva, ko so ljudski pisci s prepisovanjem knjig postali ključen most med tradicijo in narodno zavestjo.
Kot je v katalogu zapisala vodja Domoznanskega oddelka omenjene knjižnice Simona Šuler Pandev, v vseh teh krhkih pričevanjih odmeva glas prednikov, ki so kljub zgodovinskim pritiskom ohranili svojo kulturno bit.
Razstava in spremni katalog z bogatim slikovnim in dokumentarnim gradivom tako prikazujeta dragocene protestantske tiske ter zapise, ki so ohranjali slovensko zavest na obeh straneh meje. Med njimi izstopajo Dalmatinova Biblija (1584), Črnjanski rokopis (1633-1707) in bukovniški rokopisi iz zapuščine slavista in etnologa Franca Kotnika.
Ti zapisi sestavljajo trdno vsebinsko jedro, ki se v nadaljevanju kataloga dopolnjuje s številnimi drugimi pričevanji koroške pismenosti: med njimi so listina Pilatove ustanove in Začetek svete Uršule, zbirke, kjer izstopata obsežni Tinjski rokopis ter neprecenljivo delo bukovnika Drabosnjaka, pa vse do mističnega in med ljudstvom izjemno priljubljenega Kolomonovega žegna. Celoten mozaik se nato smiselno poveže z zgodovinskimi pričevanji Hieronymusa Megiserja, prepisovalsko umetnostjo rokopisa Antikrista žulenje, zeliščarsko modrostjo Johana Bunčika ter delom Matije Ahacla za narodno prebujenje. Poudarek je tudi na njihovem sodobnem digitalnem in strokovnem ohranjanju za prihodnje rodove, s čimer se tudi utrjuje zavest o skupnem kulturnem prostoru.
Razstava v celovški Zvezni gimnaziji in realni gimnaziji za Slovence in Dvojezični trgovski akademiji bo na ogled predvidoma tri tedne. Nato naj bi se selila po avstrijski Koroški ter kasneje bila na ogled še na Ravnah na Koroškem.
