Dokumentarec Andrine Mračnikar, v katerem se spretno prepletata osebno in politično, je med drugim prejel nagrado občinstva na graškem festivalu Diagonale ter nagrado vesna za posebne dosežke na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.
Stari oče Andrine Mračnikar je leta 1920 tako kot velik del slovenskega prebivalstva južne Koroške glasoval za to, da bi pokrajina ostala v Avstriji. To dejanje samoodločanja in demokracije bi lahko pomenilo izhodišče za sožitje v raznolikosti, kot je bilo slovenski manjšini tudi obljubljeno z zakonom. Namesto tega so koroški Slovenci danes na različne načine diskriminirani, slovenskega jezika pa v javnih prostorih že dolgo ni več slišati. Kako bo s tem čez trideset let, se v dokumentarcu sprašuje režiserka.
Andrina Mračnikar se je leta 1981 rodila v avstrijskem Halleinu ter odraščala v Ljubljani, Celovcu in Hodišah. Študirala je umetnostno zgodovino na Dunaju, režijo na ljubljanski AGRFT ter režijo, scenaristiko in dramaturgijo pri Michaelu Hanekeju in Walterju Wippersbergu na Dunajski filmski akademiji.
Po projekciji filma je zvečer na Živih dvoriščih na mariborskem Vojašniškem trgu potekala še okrogla miza o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Slovencev na avstrijskem Koroškem, na kateri so sodelovali filmska ustvarjalka in režiserka Milena Olip, profesor za večjezičnost in transkulturno izobraževanje na Pedagoški visoki šoli na Koroškem Daniel Wutti in raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in predsednik Kluba koroških Slovencev Maribor Danijel Grafenauer.
