V petek, 23. oktobra, je Kulturni dom Slovenj Gradec v okviru dogodkov ob dnevu OZN gostil Gledališče Koper s predstavo Indijc hoče u Bronx, nastalo po besedilu ameriškega dramatika Israela Horovitza. Uprizoritev je občinstvo popeljala v svet, v katerem se lahko na videz nedolžno srečanje hitro spremeni v kruto zgodbo o poniževanju, sovraštvu in nasilju.
Dogajanje je postavljeno na newyorško avtobusno postajo, kjer se srečata mladeniča Joey in Murph ter indijski priseljenec Gupta, ki ne govori angleško. Njegova želja je preprosta – poiskati sina, ki živi v Bronxu. Toda zaradi jezikovne ovire in drugačnosti se znajde v položaju, v katerem ga namesto pomoči čakajo posmeh, poniževanje in vse hujše nasilje.
Predstava gledalca sooči z neprijetnim vprašanjem: kako daleč lahko človeka pripeljejo predsodki, občutek lastne nemoči in odsotnost sočutja do drugega?

Prav v tem je njena največja moč. Čeprav se zgodba dogaja v New Yorku in izvira iz drugega časa, njeno sporočilo ostaja boleče aktualno. Rasizem, ksenofobija, nestrpnost in nerazumevanje niso zgolj teme gledališkega besedila, temveč pojavi, s katerimi se družba še vedno sooča.
Surova in čustveno intenzivna uprizoritev je v dvorani ustvarila napetost. Prizori nasilja, nemoči in človeške krutosti so gledalce pretresli. Marsikomu so se orosile oči, saj predstava ni ponudila lahkotnega večera, temveč ogledalo svetu, v katerem živimo in tudi nam samim.

Čustveno nabit večer je dobil posebno piko na i po koncu predstave. Koroški igralec Igor Štamulak, ki je v uprizoritvi prepričljivo upodobil Gupto, je občinstvu recitiral pesem Toneta Pavčka Dober dan, življenje.
Po pretresljivi zgodbi, ki je v gledalcih pustila težo, žalost in številna vprašanja, je Pavčkova poezija zvenela kot ganljiv poklon življenju, upanju in človečnosti.
Predstava Indijc hoče u Bronx je v Slovenj Gradcu pustila več kot le vtis zahtevne gledališke uprizoritve. Pustila je vprašanja, ki z nami ostanejo tudi po odhodu iz dvorane. Kolikokrat drugačnost postane razlog za izključevanje? Kolikokrat molčimo, ko bi morali ukrepati? In kako pogosto pozabimo, da lahko že drobno dejanje prijaznosti nekomu pomeni ogromno?
Na odru so nastopili Igor Štamulak, Blaž Popovski in Mak Tepšić, režijo pa je podpisala Renata Vidič.

































