Na mejnem prehodu Holmec so se 27. in 28. junija 1991 spopadli pripadniki slovenske policije in teritorialne obrambe na eni ter na drugi strani pripadniki JLA, ki so dobili ukaz zasesti mejni prehod na meji z Avstrijo. Spopad na Holmcu je zahteval pet smrtnih žrtev, kasneje pa se je skupaj s spopadom za mejni prehod Vič znašel v središču afere Vič-Holmec z omembami domnevnega vojnega zločina.
Zgodba o dogajanju na mejnem prehodu Holmec se je scenarista in režiserja celovečernega dokumentarnega filma o bitki za Holmec Boštjana Slatenška dotaknila že med samo osamosvojitveno vojno. Takrat je bil, kot je povedal ob robu ponedeljkovega predvajanja filma v Kulturnem domu Slovenj Gradec, vojak JLA, ki se je nato priključil teritorialni obrambi.
Ko se je pojavila afera Vič-Holmec, mu je bilo, kot je dejal, “grozljivo, da se država kot taka ni postavila bolj odločno na stran teh, ki so bili predmet vsega tega”. Prav tako meni, da se novinarji, med katerimi je bil takrat tudi sam, niso znali postaviti ali pa niso povedali zgodbe na način, kot je bilo treba. In tako je bila nekako logična pot, da se je, ko je začel delati film, zgodbe lotil s tem izraznim sredstvom, je pojasnil.
Kot osrednjo točko dokumentarnega filma, v katerega so vključeni številni video posnetki takratnega dogajanja, je Slatenšek postavil pričanja prič. “Mi imamo tu pričanje nasprotne strani, ki je kredibilno. Kredibilnost, se mi zdi, da je skozi film dokazana,” je povedal.
V filmu je namreč prikazan posnetek avstrijska snemalca, ki je posnel predajo pripadnikov JLA, ob tem pa se slišijo streli. In v zvezi s tem poveljujoči na strani JLA Husein Šabić v dokumentarnem filmu pove, da nihče od pripadnikov JLA, ki so se predajali, v dogajanju, v katerem je bilo slišati tudi strele, ni bil ranjen ali ubit. Enako je potrdil tudi slovenski nabornik JLA na Holmcu Boris Goljuf.
“Nihče ni streljal na te ljudi, ki so se predajali. In to je pomembno. (…) Nihče ni bil ranjen, nihče ni umrl. Torej ni moglo biti zločina,” je Slatenšek povedal v pogovoru z novinarji po predvajanju dokumentarnega filma, v katerem je prikazano tudi, kako so se nekdanji nasprotniki po 30 letih srečali na Holmcu.
Tudi v luči današnjega dogajanja po svetu je Slatenšek v filmu podčrtal vlogo novinarstva in novinarjev in v zvezi s tem v film s pričevanji med drugim vključil poročevalko avstrijske televizije ORF z dogajanja ob meji junija 1991 Martino Steiner in francosko novinarko in publicistko Florence Hartmann. “Svet potrebuje resnico in naloga vsakega posameznika je, da pove resnico,” je dejal Slatenšek in ob tem izpostavil besede Martine Steiner, ko je dejala, da morajo novinarji vedno preveriti dejstva, kolikor jih lahko.
Snemanje filma, ki je nastal v koprodukciji produkcijskih hiš FilRouge films iz Slovenije in JewelLabs Pictures iz Avstrije ter s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, se je začelo pred letom dni na Holmcu, priprave na film, ki ga po Slatenškovih besedah brez koproducenta Viktorja Perdule ne bi bilo, pa še eno leto prej. Perdula je v pogovoru ob filmu podaril pomen sodelovanja pri predstavitvi dogajanja in da je ob snemanju spoznal veliko novega o zgodovini sosednjega naroda.
V film so poleg omenjenih vključena pričanja Otokarja Praperja, Zlatka Haliloviča, Ladislava Lovrenčiča, Zdravka Fajmuta in drugih, pa tudi reševalcev in medicinskih sester, ki so pomagali pri oskrbi ranjencev, sosedov ob mejnem prehodu na Holmcu, vključena so tudi pričevanja pravnic, med drugim Miše Zgonec – Rožej, in drugih.
