V Slovenj Gradec prihaja razstava u/s/tvar/i/tve

V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu bo razstavljal Ignac Meden.
Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on email
E-pošta
Share on telegram
Telegram
Share on whatsapp
WhatsApp

V četrtek, 14. 3. 2019 bo ob 18:00 v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu odpirajo razstavo pomurskega akademskega slikarja Ignaca Medena z naslovom U/S/TVAR/I/TVE. Razstava je ena izmed razstav v okviru projekta Zbirke v gibanju, ki spodbuja izmenjavo zbirk med muzeji in galerijami. Razstava bo na ogled do 21. aprila. Kustosinja razstave bo ga. Irma Brodnjak.

Ignac Meden se je rodil leta 1951 v Depali vasi pri Domžalah. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral leta 1983, sedaj pa živi in dela v Šalovcih na Goričkem. Samostojno razstavlja od leta 1983.

Na razstavi bodo prikazana dela, nastala v zadnjih dvajsetih letih. Za Medenova dela je v formalnem smislu značilen izrazit purizem, ki je zasnovan na osrednjih načelih modernizma in konkretne umetnosti. Njegova dela nastajajo izredno premišljeno in z matematično natančnostjo. Naključij pri Medenovih ustvaritvah praktično ni. Medenova dela so izjemno izčiščena tudi v vsebinskem smislu, saj v njih ni nobene simbolike ali zgodbe, izjema so le njegova konceptualna dela.

Razstavljena dela so razdeljena v tri sklope. V prvem sklopu so že omenjena konceptualna dela, v katera umetnik duhovito vplete družbeno kritiko potrošniške družbe in osrednjo logiko le-te − da je lahko nekje več, mora biti drugje manj. V drugem sklopu so razstavljena dela, ki nagovarjajo skozi barvo in poudarjeno prostorsko zasnovo. Ne gre za klasične slike, temveč za prostorske objekte, ustvarjene s prepletom vodoravnih in navpičnih lesenih desk. Tretji sklop predstavljajo Medenova dela majhnih dimenzij, ki so nastala v zadnjih dveh letih. Umetnik je pri njih izhajal iz začetkov modernizma, Malevičevega dela Črni kvadrat na beli podlagi (1915). V teh delih se sprašuje tudi o predmetnosti svojih slik, saj vanje vključi tudi vsakdanje in navidezno banalne predmete po vzoru še enega velikana modernizma, Marcela Duchampa.

Vir: Irma Brodnjak

Iz iste kategorije

Iz istega kraja