Search
Close this search box.

FOTO: Komemorativna slovesnost pri sv. Neži

FOTO: Danica Hudrap

V gozdu nad cerkvijo sv. Neže stoji spomenik, zasnovan iz sedmih grobo obdelanih granitnih kamnov z imeni pobitih talcev: domačina Ivana Menarta - Čiča, Alojza Kavtičnika - Toma, Pavla Stropnika, Ferdinanda Gostenčnika - Brka in njegovega sina Ferdinanda, Andrejčka Kotnika - Juričevega Drejčka ter neznanega partizana. In prav tu vsako leto poteka komemorativna slovesnost v spomin na pobite talce iz Dravograjskih zaporov. 

Prof. Sušnik je napisal verz: «Tu kraj je strašnih muk, naj pomni vnuk, kaj je svobode cena.« Verz je napisan na spominski tabli, na nekdanjih fašističnih zaporih v Dravogradu. Verz, ki ga je 12. oktobra 2014 na komemorativni slovesnosti pri sv. Neži prebral v uvodu slavnostni govornik Jožef Kavtičnik, poslanec Državnega zbora in predsednik Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino pri Državnem zboru ter nečak na Koroškem Selovcu pobitega talca.

Nadaljeval je z besedami: «Veliko preveč je takšnih krajev v naši državi, kjer so mnogi zavedni Slovenke in Slovenci po nedolžnem, trpeli in umirali in to samo zato, ker so želeli biti svobodni. Prav je, da smo jim postavili spominska obeležja ter jim tako izrazili skromno zahvalo za njihovo pokončno držo ter hrabra dejanja.

V tem gozdu, so vojaki okupatorske vojske 12. januarja leta 1945 ustrelili 7 zavednih Slovencev iz Koroške, ki so na pot smrti krenili peš iz dravograjskih zaporov. Zadnje kilometre pred usmrtitvijo so morali ujeti partizani prehoditi bosi, po snegu, ledu in mrazu.  Med temi domoljubi je bil tudi moj stric, starejši brat mojega očeta.

Stric Lojze, s partizanskim imenom Tomo, je takoj po napadu okupatorjev na Jugoslavijo, leta 1941, postal aktivist ter kot civilist na različne načine pomagal partizanom. Leta 1943 pa je tudi sam šel v partizane in se z orožjem v roki boril proti fašistični soldateski. Težka in dolga so bila leta bojev proti okupatorju. Partizani, pa tudi vsi, ki so aktivno sodelovali z borci, so se borili proti suženjstvu, proti zatiranju vsega kar je slovensko, borili so se za svoje in za življenje naših ljudi.«

[foldergallery folder=”wp-content/uploads/old/slike/komemorial” title=”Galerija slik”]

FOTO: Danica Hudrap

Spominsko srečanje ob 69. obletnici tragičnih dogodkov na Koroškem Selovcu pri sv. Neži, kjer so gestapovci zverinsko pobili sedem talcev, se je že, kot je v navadi, pričelo v jutranjih urah s  pohodom, ki ga že vrsto let organizirajo taborniki Roda Koroških jeklarjev, pridružijo pa se jim tudi drugi pohodniki.

Velikemu številu zbranih v gozdu pri sedmih grobo obdelanih kamnih, več kot 350 udeležencem komemorativne slovesnosti, so se v kulturnem programu predstavili učenci OŠ Juričevega Drejčka. Pod mentorstvom Simone Cokan so deklamirali partizanske pesmi, pod taktirko Urše Vezonik pa so pesmi tudi prepevali.

Poleg njih so kulturni program sooblikovali še praporščaki, Pihalni orkester Železarjev Ravne ter Koroški oktet, ki je zapel partizanske žalostinke in na koncu tudi znano pesem Slovenec sem.                               

Venec so ob zvokih žalostinke k spomeniku položili predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Mežiške doline Stanislav Ovnič, podpredsednik občinske organizacije ZB NOB Ravne na Koroškem Lojze Skerlovnik in starešina tabornikov RKJ Marjan Magdič.

Udeležence slovesnosti je nagovoril in že v uvodu pozdravil Maksimilijan Večko, predsednik občinske organizacije ZB za vrednote NOB, ki je v svojem nagovoru omenil, da so taborniki Roda Koroški jeklarji in OŠ Juričevega Drejčka v znak hvaležnosti, ker vsa leta sodelujeta pri spominski slovesnosti, na občnem zboru v lanskem letu prejeli srebrno plaketo Glavnega odbora ZZB.

Besedilo: Danica Hudrap

 

Dogodki

FOTO: Danica Hudrap

V gozdu nad cerkvijo sv. Neže stoji spomenik, zasnovan iz sedmih grobo obdelanih granitnih kamnov z imeni pobitih talcev: domačina Ivana Menarta - Čiča, Alojza Kavtičnika - Toma, Pavla Stropnika, Ferdinanda Gostenčnika - Brka in njegovega sina Ferdinanda, Andrejčka Kotnika - Juričevega Drejčka ter neznanega partizana. In prav tu vsako leto poteka komemorativna slovesnost v spomin na pobite talce iz Dravograjskih zaporov.