Policisti in občanka so nato skupaj odšli do stanovanjske hiše v Laškem, kjer so pri pregledu prostorov v spalnici našli 76-letnega pogrešanega moškega, ki ni kazal znakov življenja. Policisti so ob prihodu na kraj zaznali več okoliščin, ki so kazale na to, da je moški umrl nasilne smrti, zato so bili na kraj napoteni kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje. Ogled kraja dejanja je prevzel preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju, udeležila se ga je tudi državna tožilka Okrožnega državnega tožilstva v Celju.
Z opravljenim ogledom kraja dejanja, na podlagi prvih zbranih obvestil in na podlagi izsledkov sodne obdukcije je bilo ugotovljeno, da je oškodovanec umrl nekaj dni pred naznanjenim pogrešanjem
V nadaljevanju so kriminalisti v sodelovanju s policisti z intenzivnim zbiranjem obvestil, pregledom širše okolice kraja kaznivega dejanja, zasegom in pregledom nadzornih kamer bližnje okolice, kamer na ulicah in železniški infrastrukturi ter kamer trgovskih in nastanitvenih objektov ugotovili, da sta osumljena že 19. julija 2026, v večernem času dlje časa opazovala stanovanjsko hišo, nato pa samovoljno vstopila na dvorišče in tudi v notranjost stanovanjske hiše, pri čemer ju je zalotil oškodovanec. Med njimi je prišlo do prepira, 76-letnik pa ju je tisti večer uspel spoditi iz hiše.
Osumljena, 31-letni hrvaški državljan in 29-letna hrvaška državljanka, sta se naslednji dan v poznih večernih urah ponovno vrnila do stanovanjske hiše oškodovanca v Laškem, vanjo vlomila in tako presenetila nemočnega starejšega oškodovanca. Zadala sta mu več močnih udarcev v obraz, ga nato obvladala in zvezala ter od njega zahtevala denar oz. vrednejše predmete.
Po dejanju sta osumljena kraj zapustila peš in nato s sredstvi javnega prevoza zapustila območje Slovenije.
Dejanje sta osumljena očitno storila načrtno ter iz koristoljubja in to na posebej surov in brutalen način, iz zavržnih in nizkotnih nagibov, izključno da bi si pridobila čim večjo premoženjsko korist. Pri tem velja posebej izpostaviti, da oškodovanec s svojim načinom življenja in obnašanjem ni v ničemer prispeval k temu, da bi ga lahko osumljena zaznala kot potencialno premožno žrtev. Živel je sam je bil po naravi miren in ne konflikten.
Na podlagi vseh zbranih obvestil in ugotovljenih dejstev so kriminalisti zoper osumljena 17. avgusta 2026 na Okrožno državno tožilstvo v Celju podali kazensko ovadbo, zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja umora, po četrti točki 116. člena KZ-1. Zoper osumljena je bil takoj razpisan ukrep prijetja za območje Slovenije, Okrožno sodišče v Celju pa je 8. septembra 2026 izdalo tudi mednarodno tiralico in Evropski nalog za prijetje in predajo.
Z izmenjavo podatkov s tujimi varnostnimi organi so policisti ugotovili, da je bil 31-letni hrvaški državljan od leta 2010 na Hrvaškem obravnavan zaradi storitve 17-ih kaznivih dejanj velikih tatvin – vlomov v objekte, štirih drznih tatvin, dveh kaznivih dejanj groženj, posilstva in protipravnega odvzema prostosti. Novembra 2017 je bil na Danskem prijet in nato v začetku leta 2020 pravnomočno obsojen zaradi storitve 25 kaznivih dejanj nasilnih vdorov v stanovanja in stanovanjske hiše na območju več danskih regij, kjer je bil način storitve zelo podoben kot v primeru 76-letnega oškodovanca iz Laškega, le da na Danskem ni prišlo do smrtnih posledic. 13. novembra 2025 je bil izgnan iz Danske. Aprila 2026 sta bila osumljena skupaj na jugu Švedske obravnavana zaradi tatvin v trgovinah in prometnih prekrškov. Osumljena 29-letna hrvaška državljanka pa je bila predhodno tudi že obravnavana zaradi storitve več premoženjskih kaznivih dejanj.
V omenjenem primeru želijo policisti posebej izpostaviti strokovnost preiskovalcev, ki je botrovala k uspešni preiskavi. V skupino kriminalistov, ki so bili zadolženi za preiskavo izključno tega kaznivega dejanja, je bilo vključenih okoli 20 kriminalistov z različnih področij dela. Pri določenih ogledih so sodelovali tudi forenziki Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Preiskovalci so ves čas sodelovali tudi z zunanjimi institucijami in podjetji, ki so nudili koristne podatke ob poteku preiskave.
V času preiskave so opravili več ogledov kraja kaznivega dejanja, pregledali na stotine posnetkov in opravili vrsto razgovorov. Sprva, razen samega kraja dejanja, kriminalisti niso razpolagali z nobenimi koristnimi podatki. S strokovnim in zavzetim delom so v dnevih usklajenega sodelovanja uspeli zbrati dovolj dokazov za utemeljitev in osredotočenje suma zoper oba, v začetku popolnoma neznana storilca.
Slovenija je po številu umorov tako v svetovnem merilu, kot tudi v Evropi, ena izmed najbolj varnih držav, kar so pokazale tudi globalne raziskave o umorih, ki jih opravlja UNODC – Urad združenih narodov za droge in kriminal. Slovenija je po številu umorov na 100.000 prebivalcev na 8. mestu med najbolj varnimi državami v Evropi.
V Sloveniji je število ubojev in umorov že dalj časa v upadanju. V 90. letih so letno obravnavali tudi do 100 primerov ubojev in umorov (poskusov in dokončanih kaznivih dejanj), po letu 2000 je to padlo na 60 do 80 primerov letno, po letu 2007 pa na približno 40 primerov letno. Odstopata leti 2015 z 49 primeri in 2020, ko jih je bilo 47 - za razliko od leta 2019, ko je bilo nekaj čez 30 primerov teh dejanj. Vendar povprečje med 30 in 40 primerov letno že od leta 2007 naprej ostaja približno enako.
Nasprotno splošnem prepričanju je umorov v krogu družine storjenih le okoli 30 do 35 odstotkov od vseh umorov, ki so izvršeni vsako leto, le v letu 2018 je bil rahel porast. Intimno-partnerskih umorov pa je okoli 10 % vseh umorov.
Večina ubojev in umorov je uspešno rešena oziroma preiskana. V zadnjih 30 letih je ostalo neraziskanih umorov le za dober odstotek vseh izvršenih dejanj. Kriminalistične preiskave teh primerov se nadaljujejo.
K tako dobri preiskanosti nedvomno pripomore tudi odzivnost policije, kar se je pokazalo tudi v predstavljenem primeru. Ob obvestilu na operativno komunikacijski center, da je bil nekje v Sloveniji izvršen umor, se takoj začnejo izvajati nujni ukrepi. Različne službe v policiji opravijo vsaka svoje delo, tako policisti zavarujejo kraj dejanja in izvedejo prve ukrepe na kraju. Kriminalisti in kriminalistični tehniki skrbno in natančno preiščejo vsak kotiček, kjer bi lahko našli uporabne sledove ali predmete v povezavi s kaznivim dejanjem. V Nacionalnem forenzičnem laboratoriju se te sledi primerno obdelajo, opravijo se primerjave in s tem tudi že steče dokazovanje dejanja storilcu. Kriminalisti ves čas zavzeto in predano poizvedujejo, sprašujejo ter na vse možne načine iščejo storilca tega dejanja.
V policiji zagotavljajo, da v vsakem primeru izvršenega umora vse enote, vsi kriminalisti in policisti, dajo vse od sebe, da se vsako tako nizkotno dejanje zoper človeka preišče in da se storilca pripelje pred sodišče.
