Raziskovalci so učitelje spremljali na začetku, sredi in ob koncu šolskega leta ter vmes opravili tudi pogovore z njimi. Raziskava je poleg izgorelosti spremljala tudi zadovoljstvo z delom ter notranje in zunanje vire, ki so povezani s pozitivnim razvojem učiteljev.
Kako se izgorelost kaže
Izgorelost se po navedbah raziskovalcev kaže na čustveni in telesni ravni, med drugim kot pomanjkanje energije, telesna utrujenost in miselna preobremenjenost. Takšno stanje lahko zmanjša učinkovitost učiteljev pri vsakdanjem delu. "Izgorelost je v resnici težava v tem, da se učitelj, učiteljica, umika in da se lahko konec koncev na koncu umakne tudi iz poklica, bodisi v bolniško odsotnost bodisi zapušča poklic, tega pa si seveda ne želimo," je za STA dejala Kozina s Pedagoškega inštituta.
Izgorelost je po oceni Kozine posledica nakopičenega stresa, vse večjih zahtev in vse manj podpore. Ob tem je opozorila, da je učiteljski poklic že sam po sebi zahteven, dodatne izzive pa prinašajo sodobne spremembe v družbi. Posledično lahko govorimo tudi o povečanih ravneh stresa in izgorelosti med učiteljicami in učitelji, je dejala.
Posledice se prenašajo na odnose v šoli
Po njenih besedah izgorelost ni težava, ki bi zadevala le posameznika, ampak vpliva tudi na odnose v šolskem okolju. Učitelji, ki se počutijo izgorele in imajo več izzivov, težje oziroma manj kakovostno vstopajo v odnose z učenci, vodstvom šol, sodelavci in starši. S tem se lahko znižuje tudi kakovost vzgoje in izobraževanja.
Kozina je poudarila, da so učitelji del razredov, šol in širše družbe, zato je njihova podpora pomembno povezana s tem, kako se počutijo in o katerih znakih izgorelosti poročajo. "Zahteva sistemski pristop in sistemske podpore, da lahko zagotavljamo kakovost," je navedla.
Zadovoljni učitelji ostajajo v poklicu
Raziskava je pokazala tudi povezavo med izgorelostjo, zadovoljstvom pri delu in namero ostati v poklicu. Učitelji, ki nameravajo ostati v poklicu, so bolj zadovoljni s svojim delom in poročajo o nižjih ravneh izgorelosti. Po besedah Kozine je zato pomembno podpreti njihov pozitivni razvoj.
Raziskovalci so na podlagi ugotovitev raziskave in drugih raziskav pripravili smernice za spremembe šolskih okolij in sistema. Med drugim so izpostavili pomen podpore odnosom ter podporo na ravni razreda, šole in sistema. Kot je dejala Kozina, je torej pomembno ustvariti zlasti prostor, v katerem se lahko znotraj delovnega okolja podpirajo odnosne kompetence učiteljev.
V raziskavo je bilo vključenih 1191 učiteljic in učiteljev. Podrobnejše ugotovitve so predstavili v zborniku Pozitivni razvoj učiteljic in učiteljev, ki je izšel letos pri Pedagoškem inštitutu.
