In prav v tej razliki je vsa čarovnija. Tla so naravno okolje, v katerem rastline rastejo že tisočletja. Substrat pa je nekaj, kar mi sestavimo posebej zanje. Zato prava izbira substrata odloča, ali bodo vaše rastline bujno cvetele ali pa samo komaj preživljale. V nadaljevanju si bomo ogledali, kako izbrati pravega zase in za svoje zelenje.
Kaj je substrat
Substrat, je umetno pripravljena mešanica organskih in mineralnih sestavin, sestavljena z namenom gojenja določenih rastlin v določenih pogojih.
Zemlja je, za razliko od substrata, naravna. Nastala je v naravi brez človeškega posega in vsebuje ilovico, humus, minerale ter mikroorganizme v razmerjih, ki jih je oblikoval čas. Vsebuje naravno prisotne minerale in mikroorganizme, ki igrajo pomembno vlogo pri rodovitnosti in strukturi tal.
Kdaj je substrat boljša izbira kot navadna zemlja
Ko rastlino posadimo v lonec, ji vzamemo dostop do naravnega ekosistema tal. Zemlja iz vrta v zaprtem loncu hitro postane zbita, slabo prezračena in osiromašena hranil. Korenine se ne morejo normalno razvijati, voda zastaja ali pretirano odteka, pri tem rastlina trpi.
V takih primerih je substrat edina smiselna rešitev. Primeren je za gojenje v loncih, na balkonih, v visokih gredah, pri sobnih rastlinah – povsod tam, kjer zemlja iz vrta ne more zagotoviti ustreznih pogojev. Kakovosten substrat ohranja rahlo strukturo, ustrezno zadržuje vlago in postopoma sprošča hranila.
Glavne sestavine substrata
Organske sestavine so osnova večine substratov. Zagotavljajo mehko strukturo, spodbujajo mikrobiološko aktivnost in vplivajo na zadrževanje vlage. Najpogosteje uporabljena je šota, ki se pojavi v dveh različicah, bela in črna.
Bela šota nastaja na severu Evrope iz mahov vrste Sphagnum – je izjemno rahla, prezračna in primerna za sobne rastline ter orhideje. Črna šota je starejša in bolj zgoščena. To jo dela primerno za uporabo z zelenjavo in sadikami, ki potrebujejo več vlage.
Kokosova vlakna so trajnostna alternativa šoti in izboljšujejo prezračenost ter preprečujejo zbitost. Kompost prinaša mikroorganizme in organska hranila ter spodbuja zdrav razvoj korenin.
Mineralne sestavine uravnavajo prezračenost, drenažo in zadrževanje hranil. Agroperlit je ekspandiran kremenov pesek, ki razporeja vlago in skrbi za prezračenost. Vermikulit ob namakanju sprošča vodo počasi in enakomerno ter bolje zadržuje vlago kot perlit. Zeolit je vulkanski tuf, ki dobro zadržuje vodo in hranila ter jih postopoma sprošča, zato je odličen za substrate z daljšo življenjsko dobo. Bentonit deluje podobno; vsrka vodo in hranila ter jih počasi oddaja.
Vrste substratov glede na namen
Substrat za sobne rastline
Sobne rastline potrebujejo lahek, dobro prezračen substrat z ustrezno drenažo. Primerne so mešanice z belo šoto, kokosovimi vlakni in perlitom. Rastline, ki imajo rade bolj suho rastišče – kaktusi in sukulente – potrebujejo večji delež grobih mineralnih frakcij. Tiste z večjimi potrebami po vlagi, kot so tropske lončnice, dobro uspevajo v finejših belih šotah z dodatki kokosovih vlaken.
Substrat za balkonske rastline in rože
Balkonske rastline so izpostavljene dežju, soncu in vetru. Substrat mora biti dovolj obstojen, da ohrani strukturo čez celotno sezono. Primerne so mešanice z daljšo življenjsko dobo hranil in večjim deležem organskega komposta.
Substrat za zelenjavo
Zelenjava in plodovke potrebujejo bogato organsko mešanico z zadostno količino hranil. Primerni so substrati z vsebnostjo komposta, kokosovih vlaken, organskih gnojil in mineralnih dodatkov, ki uravnavajo pH ter prezračenost.
Substrat za kisloljubne rastline
Borovnice, hortenzije, rododendrone in azaleje potrebujejo kisel substrat z vrednostjo pH med 4,5 in 5,5. Standardni substrati z nevtralnim pH niso primerni. Za te rastline so na voljo specializirani kislinski substrati, ki vsebujejo kislo organsko gnojilo in sestavine, ki pH vzdržujejo na ustrezni ravni.
Na kaj biti pozoren pri nakupu substrata
Pri nakupu substrata je smiselno prebrati deklaracijo na izdelku. Na kakovostnih embalažah je natančno navedena sestava substrata: vrste šot, mineralni dodatki, vrsta komposta, vrednost pH in čas trajanja hranil. Na poceni hobi embalažah sestava pogosto ni navedena ali je zapisana zelo splošno.
Pasti cenejših substratov
Nižja cena substrata je pogosto opozorilo, ne prednost. Poceni substrati so v veliki meri sestavljeni iz bele šote z dodatkom komunalnih kompostov in umetnih gnojil. Nekateri vsebujejo komunalni kompost vprašljive kakovosti, ki rastlinam ne koristi ali jim celo škoduje. Slab substrat lahko povzroči počasnejšo rast ali celo propad rastlin, poleg tega pa zahteva več nege in dodatkov za ohranjanje zdravja.
Življenjska doba substrata
Substrati se med seboj razlikujejo po tem, kako dolgo ohranijo svojo strukturo in hranilno vrednost. Za spomladanske in balkonske zasaditve zadostuje substrat z življenjsko dobo šest mesecev. Za dvoletnice in trajnice so primerni substrati, ki zdržijo dve do tri leta.
Pogosto zastavljena vprašanja
Kaj je substrat?
Substrat je načrtovana mešanica organskih in mineralnih sestavin, namenjena gojenju rastlin.
Kakšna je razlika med substratom in zemljo?
Zemlja je naravna in nastane v naravi brez posega. Substrat je umetno pripravljen z namenom zagotoviti optimalne rastne pogoje – boljšo prezračenost, zadrževanje vlage in oskrbo s hranili, kot jih navadna zemlja v loncu ne more zagotoviti.
Kateri substrat je primeren za sobne rastline?
Za sobne rastline so primerni lahki substrati z belo šoto, kokosovimi vlakni in perlitom. Rastline, ki imajo rade suho rastišče, potrebujejo bolj mineralno mešanico; tiste z večjimi potrebami po vlagi pa finejšo šotno osnovo z dodatki.
Ali substrat potrebuje dodatno gnojenje?
Kakovosten substrat vsebuje hranila, ki rastlino oskrbujejo v prvih tednih ali mesecih po sajenju. Po tem obdobju – navadno po dveh do treh mesecih – je priporočljivo dodati organsko gnojilo, da se hranilna vrednost ohranja.
Kako dolgo traja substrat?
Odvisno od vrste. Substrati za sezonske rastline zdržijo šest mesecev, tisti za trajnice dve do tri leta.
