Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je januarja letos objavila poročilo Building More Competitive Regions in Slovenia, v katerem je posebej obravnavala vseh dvanajst slovenskih statističnih regij. Koroška v njem ni obravnavana prizanesljivo, pa tudi ne povsem slabo.
Majhno gospodarstvo, velika industrija
Koroška je po podatkih poročila leta 2024 imela 70.492 prebivalcev na 1041 kvadratnih kilometrih, kar pomeni 67,7 prebivalca na kvadratni kilometer, in dvanajst občin. Skupaj z zasavsko in primorsko-notranjsko je med tremi regijami z najmanjšim gospodarstvom; k slovenskemu bruto domačemu proizvodu prispeva med 1,5 in 2,5 odstotka.
Po gospodarski strukturi pa je Koroška na drugem koncu lestvice. Predelovalna industrija pri nas ustvari 36,7 odstotka bruto dodane vrednosti, kar je med najvišjimi deleži v državi. Več ima le jugovzhodna Slovenija s 43,9 odstotka, Gorenjska jih ima 31,7, osrednjeslovenska pa le 14,2 odstotka.
Izvoz pod povprečjem, tujih naložb skoraj nič
Koroška je leta 2023 izvozila blago za 1,298 milijarde evrov, kar je 2,6 odstotka slovenskega izvoza. Na prebivalca to pomeni 18.355 evrov, medtem ko je povprečje slovenskih regij 25.979 evrov. Osrednjeslovenska dosega 45.375 evrov na prebivalca, najnižja zasavska pa 8207 evrov.
Skoraj dvajset poškodb pri delu na tisoč zaposlenih
Industrijska struktura ima tudi svojo ceno. Poškodb pri delu je na Koroškem 19,9 na tisoč zaposlenih. V obalno-kraški regiji, kjer je ta vrednost najnižja v državi, jih je 12,1, torej je pri nas teh poškodb približno dvakrat več.
Poročilo navaja tudi podatke o samooceni zdravja za leto 2024. Na Koroškem 61 odstotkov prebivalcev svoje zdravje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro, 25 odstotkov kot zmerno, 13 odstotkov pa kot slabo ali zelo slabo. Koroška je skupaj s pomursko med regijami, kjer so razlike v zdravju bolj izrazite.
