Pred jutrišnjim derbijem kroga z RK Drava Ptuj objavljamo intervju s prvim trenerjem RK Slovenj Gradec 2011 Sebastjanom Sovičem, ki ga je pripravil Žiga Bulovič.
Kako se počutite po nekaj tednih povratka v Slovenj Gradec?
Počutim se dobro, povsem domače – tako, kot da iz Slovenj Gradca sploh ne bi odšel. Vsi so me lepo sprejeli in nisem imel nobenih težav pri vključevanju v ekipo. Večino igralcev sem treniral že v svojem prvem obdobju pri slovenjgraškem klubu, nekaj mlajših sem spremljal pri njihovem razvoju tako v Slovenj Gradcu ali Velenju kot tudi v mlajših reprezentančnih selekcijah. Neznank v igralskem kadru torej ni bilo. Tudi s stroko smo se dobro ujeli; s kondicijskim trenerjem Andražem Nabernikom sem v preteklosti že veliko sodeloval. Zelo pa me veseli, da na nobenem treningu ne manjka Jožek, brez katerega si rokometa v Slovenj Gradcu sploh ne predstavljam.
Slovenj Gradec je še vedno vaš klub, kaj ne?
Če odgovorim z da, bodo verjetno jezni otroci v moji rokometni šoli ali navijači v Velenju, kjer sem igral skoraj celo kariero. Raje bom odgovoril, da Slovenj Gradec je in bo imel v mojem srcu vedno posebno mesto. Tu sem zaključil svojo igralsko kariero in začel svojo trenersko pot. Z delom v tem klubu sem si pridobil nova spoznanja in izkušnje, odprle so se mi nove možnosti razvoja, spoznal sem veliko prijateljev, za kar bom klubu vedno hvaležen in se bom vanj rad vračal.
Dolga leta ste že v rokometu, tudi pri nas ste preživeli kar veliko časa. kako ocenjujete trenutno stanje slovenjgraškega rokometa in kakšna je njegova prihodnost?
V Slovenj Gradcu sem preživel eno igralsko in pet nepozabnih trenerskih let. Skupaj z mladimi rokometaši smo prehodili pot od pekla do raja. Trenutno stanje bi lahko primerjal s sezono 2013/14, ko smo postali prvaki 1.B SRL. Vzdušje je podobno, fantje so mladi, ambiciozni in delovni, želijo si napredka in uspeha. Tribune so polne, kot je tu že običaj. V ekipi vidim še ogromno potenciala za nadaljnji razvoj, ki bi ob trdem, načrtnem delu lahko dosegel vrh v roku od dveh do treh let, seveda s predpostavko, da ekipa ohranja jedro in se čim manj spreminja. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da je odločilnega pomena pri razvoju kluba nadaljnje kvalitetno delo z mladimi domačimi igralci.
V organizacijskem smislu je klub v času, ko me ni bilo v Slovenj Gradcu, močno, močno napredoval. Če bo upravi uspelo vztrajati na začrtani poti, sem prepričan, da čakajo slovenjgraški rokomet zopet svetli prvoligaški trenutki.
Se strinjate, da so navijači posebna zgodba?
S tem se v celoti strinjam, ravno njim je igranje rokometa namenjeno. Navijači so na Koroškem polnili dvorano skozi dobra in slaba obdobja slovenjgraškega rokometa. Vsi vemo, kakšen renome imajo ORLI v slovenskem rokometnem prostoru. Tudi ko smo tekmovali na najnižjem nivoju, v 2. ligi, so nam nudili izjemno podporo. Pozitivno me preseneča tudi letošnji obisk, saj imamo bučno podporo s tribun, ne glede na to, kje igramo. To je le še dokaz več, da je rokomet na Koroškem doma.
Pa petkov derbi z Dravo?
V petek nas čaka nova težka preizkušnja, nova možnost dokazovanja. V goste prihaja ekipa, ki goji podoben slog rokometa kot mi. Verjamem, da bomo priča zanimivi in atraktivni tekmi, v kateri bodo lahko uživali vsi ljubitelji rokometa. Od fantov pričakujem odgovoren in borben pristop z željo, da prenesejo igre s treningov tudi na tekmo.
Imate še kakšno sporočilo za konec? Za navijače, igralce, podpornike …?
Mene vedno vodi slogan, da kjer je volja, tam je pot! Če bomo to voljo pokazali vsi, ki smo vpeti v koroško rokometno zgodbo, uspeh ne more izostati.
Besedilo: Žiga Bulovič
