“Na izvršnem odboru smo, seveda kolikor to dovoljuje zaupnost podatkov, seznanjeni s postopki. Proti trenerju poteka predkazenski postopek, ki je še v fazi zbiranja podatkov. Kazenske ovadbe doslej ni. Mi smo zavzeli stališče, da domneva nedolžnosti velja najmanj do obtožnega predloga, ki pripelje do opustitve primera ali pa vodi nadaljevanja zgodbe. Ne smemo ničesar prejudicirati,” je o primeru očitkov na račun trenerja Marjana Fabjana povedal Gabrovec.

“Sami se trudimo umirjati strasti. Smo na čakanju, da se zadeve razčistijo in ne želimo prilivati olja na ogenj. Pristojne službe morajo opraviti svoje delo,” je v pogovoru še dejal predsednik.

Ta dodaja, da so na zvezi imeli sestanek pri varuhu športnikovih pravic, posvetovali so se tudi z Mednarodno judo zvezo in opravili vse predlagano. Še več, trenerja so pozvali, da se do razjasnitve ne pojavlja v trenerski vlogi, česar pa slednji ni upošteval.

Žal na zvezi niso zmogli urediti takojšnje menjave kluba za tekmovalce oz. njihove starše, ki ne želijo več vaditi na Lopati. “Pravilni o registraciji stalno dopolnjujemo. Prestopi v nov klub se razlikujejo glede na kategorizacijo in dosežke. Obstajajo točke za odškodnino in zveza pri prestopih nastopi le v trenutku, ko se kluba ne moreta dogovoriti o prestopu.”

V primeru izrednega prestopa iz kluba, ki se je znašel pod drobnogledom, pa Gabrovec dodaja, da bi na zvezi zadeve vnovič prejudicirali, zavezani pa so tudi k pravilom mednarodnih organizacij. K temu dodaja, da bodo na zvezi v primeru potrebe poskrbeli za izmenjavo stališč, po potrebi za mediacijo, skrajnem primeru gredo postopki lahko vse do Mednarodne športne arbitraže. “Ne gre le za zadnji primer, enako velja za primere dopinga in drugih kršitev in postopkov samovoljno ne moremo urejati.”

Dodatno slabo luč na judo mečejo tudi javni očitki o nepravilnostih na zvezi, podtikanjih, zarotah, medsebojnih sporih, nepravilnostih pri izbiri generalnega sekretarja. Gabrovec pravi, da to z Marjanom Fabjanom nima nikakršne zveze in da so posamezniki izkoristili situacijo.

“Zdaj, ko so so te zadeve podpisane z imenom in priimkom, lahko ukrepamo. Noro je, da se nekoga obsoja za zadeve izpred 20 ali 30 let. To so bedarije brez teže, imajo pa težo ponavljanja laži in ko zadevo desetkrat ponoviš in nekdo to desetkrat zanika, je vprašanje le, kako odreagira javnost, če ne pride do judikata, da so te zadeve lažne.”

V slovenskem judu so stališča še vedno zaostrena in kot pravi Gabrovec, so največja trenja v določenem delu prav med ljudmi, ki so bili nekoč prijatelji. Zadeve so šle tako daleč, da so se posamezni klubi povezali v konkurenčno Slovensko judo zvezo.

Sam je prepričan, da bi nastanek te zveze morali preprečiti že na upravni enoti ob registraciji. “Zveza z enako vsebino ne more obstajati. Imamo zvezo, ki deluje že 73 let. Ne more se zgoditi, da bi vsakič dva kluba, ki se z nečim ne strinjata, ustanavljala svojo zvezo.”

Bolj skrito očem javnosti je dobro delo na zvezi, kjer so uspeli sanirati vse dolgove in pripeljali celo nove sponzorje, “Obdržali smo tudi tiste, ki so jih nekateri bivši vidni člani zveze želeli odpeljati s sabo. Še več, celo povečali smo višino sredstev. Velika škoda bi bila lahko narejena, če ne bi sponzorjev prepričali, naj zaupajo večini, saj je več kot 95 odstotkov vsega v slovenskem judu urejenega dobro.”

Manj zadovoljni so na zvezi letos z dosežki na največjih tekmovanjih. “Dve peti mesti nista slabi, nista pa tisto, kar si želimo. Če imaš tako zgodovino dosežkov, kot jih ima slovenski judo na članskem nivoju, je letvica visoko. Sam seveda ne štejem le kolajn, zame je pomembno, da je pot za dosego cilja prava.”

“Mladi in stroka delajo dobro. Krepi se reprezentančni duh in verjamem, da bo ta povezanost skupaj z dobrim delom pripeljala, da se rezultati spet vrnejo. Jeseni bomo sprejeli program za olimpijske igre 2028 in naredili načrt, da bo število olimpijcev enako kot nazadnje v Parizu, tudi s ciljem, da se zagotovi čim boljši rezultat.”

Zelo zadovoljen je Gabrovec tudi z ekipo na zvezi. Slovenija je organizator kadetskega, mladinskega in članskega evropskega pokala, ki bodo v prihodnji izvedbah v Kranjski Gori, Mariboru in Ljubljani. Članska tekma ima celo status tekmovanja European Open, kjer dosežki štejejo za svetovno lestvico.

Po izjemnem uspehu februarja letos s tekmo v Črnučah, naj bi že prihodnje leto poskrbeli za nov korak naprej. “Imeli smo velike težave, da smo obdržali termin, a bili uspešni. Zdaj gremo v Stožice. Zgodba bo z novo lokacijo še boljša, imamo pa tudi veliko časa, saj smo prejšnjo tekmo dobili zelo hitro in imeli za pripravo le tri mesece časa.”

Na zvezi krepijo tudi kadre in opremo, zelo dobro pa je slovenski judo zapisan tudi v mednarodnih vodah, saj v strukturi evropske in mednarodne zveze uspešno delujejo olimpijski prvakinji Tina Trstenjak in Urška Žolnir, Franc Očko in Nuša Lampe.

Vir: STA