Čez dober mesec nas čakajo državnozborske volitve, kjer bomo državljani izbirali poslance v Državni zbor Republike Slovenije. Volilci bomo glasovali za kandidatne liste političnih strank ali kandidatov, s čimer odločajo, kdo bo sprejemal zakone in vodil državno politiko.
Za kandidaturo na državnozborskih volitvah so se odločili tudi nekateri Korošci, za katere smo v uredništvo pripravili kratek vprašalnik v obliki intervjuja, s katerim se bodo predstavili Korošicam in Korošcem.
Prvi od kandidatov, ki se je odzval na naš intervju, je Boštjan Gorenšek, kandidat za poslanca na skupni listi NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča. Po izobrazbi je Boštjan magister poslovnih ved, politika pa mu ni tuja, saj je kandidiral za župana na prejšnjih lokalnih volitvah, prav tako je v preteklosti opravljal funkcijo podžupana. Je družinski človek, predan mož in oče dveh otrok ter uspešen podjetnik, saj že vrsto let vodi spletno agencijo Si-TEAM.
Prepričan sem, da Koroška potrebuje močan, aktiven in tudi slišan glas v državnem zboru. Poslanca, ki vedno prisluhne in razume potrebe ljudi v lokalnem okolju ter jih zna zastopati s konkretnimi rešitvami. Koroška potrebuje poslanca, ki zna učinkovito povezati gospodarstvo, lokalno politiko, mlade, kmete, kulturo in ostale segmente našega vsakdanjega življenja.
Dolgo časa sem vpet v lokalno okolje, politiko, podjetništvo in civilno družbo, zato dobro poznam realne izzive ljudi na Koroškem. Vem tudi, da se stvari ne premaknejo same od sebe. Mežiška dolina potrebuje nekoga, ki zna poslušati, je vedno dosegljiv, hkrati pa dovolj odločen in izkušen, da zna v Ljubljani stvari tudi premakniti z mrtve točke.
Za odločitev, da kandidiram, so me spodbudili ljudje, ki mi zaupajo in me poznajo že leta, a ključno je bilo spoznanje, da pasivnost ne vodi nikamor. Sem človek akcije. Iz političnih izkušenj vem, da največ dosežejo poslanci, ki so prisotni, povezovalni, glasni, ko je potrebno, in pripravljeni delati. Ne zase, ampak za ljudi, ki so jim zaupali svoj glas, in za svoje okolje, ki se mora razvijati in rasti. In prav to aktivno zavzetost ponujam Koroški.
V politiko me ni pripeljal en sam trenutek, ampak dolgo zorenje in izkušnje iz resničnega življenja. Želja po delovanju na najvišji ravni je tlela že dlje časa, dokončno pa se je oblikovala po zadnjih lokalnih volitvah, kjer sem dobil močno podporo ljudi. Takrat sem si jasno rekel, da je čas, da naredim korak naprej in izkušnje iz lokalnega okolja prenesem tudi v državno politiko.
Ključno pa je spoznanje, ki ga vsak dan znova srečujem na terenu. Na eni strani so delavci, ki ne vedo, ali bodo čez mesec ali dva še imeli službo. Njihove plače ne dohajajo inflacije, življenjski stroški rastejo, obremenitve pa so vse večje. Na drugi strani so podjetniki in obrtniki, ki jim država iz leta v leto spreminja in zvišuje davke, prispevke, uvaja dodatne birokratske zahteve in jim s tem otežuje dolgoročno načrtovanje in razvoj.
Ob tem sem vedno bolj dobival občutek, da v Ljubljani pogosto manjka zdrave pameti in posluha za realno življenje ljudi. Sistem prepogosto ovira, namesto da bi državljane in gospodarstvo podpiral. In to ni stvar ideologije, ampak osnovne logike in odgovornosti.
Pomembna izkušnja so bile tudi poplave. Ljudje smo takrat stopili skupaj in v zelo kratkem času naredili ogromno. Ko pa je zadevo prevzel sistem, so se stvari žal začele ustavljati. Birokracija, postopki, razpisi, čakanje. Dve leti in pol kasneje še vedno iščemo rešitve in čakamo na čudež. To jasno pokaže razliko med tem, kaj zmorejo združeni, povezani ljudje, in tem, kako neučinkovit zna biti sistem.
Zato verjamem, da Slovenija potrebuje več takšnega zdravega koroškega razmišljanja tudi v državnem zboru. Ne velikih besed in obljub, ampak poslanca, ki posluša, razume realne težave in zna povezovati ljudi ter stvari premakniti v praksi. In prav s tem namenom kandidiram.
Mogoče je razlika v mojem dojemanju politike v tem, da cenim politika, ki je najprej človek. Tudi sebe dojemam tako. Kot politika, ki živi, dela in bo tudi ostal na Koroškem. Znam poslušati, povezovati in jasno povedati svoje stališče, in sicer zaradi ljudi in okolja, iz katerega prihajam.
Že na lokalnih volitvah sem vedno iskal široko podporo, tako med neodvisnimi kot med levim in desnim političnim polom, ker sem prepričan, da za resnične rezultate in napredek Koroške ni dovolj deliti ljudi na »naše« in »vaše«, temveč je treba povezati vse, ki si želijo izboljšav. Verjamem, da je za dosego konkretnih ciljev nujno iskreno sodelovati z vsemi in nikogar ne izključevati. Če želi Koroška napredovati, potrebuje poslanca, ki bo znal povezati regijo navznoter ter to enotnost samozavestno predstaviti in zagovarjati tudi v državnem zboru.
Sem človek akcije. Ko si nekaj zadam, ne odneham, dokler se stvari ne premaknejo. To ni teorija, ampak moj način dela tudi na drugih področjih mojega dosedanjega delovanja – od podjetništva, kulture do filantropije. Ne prodajam praznih obljub, ampak prinašam delavnost, vztrajnost in iskren odnos do ljudi.
Imam tudi jasna etična in moralna stališča ter meje, ki jih ne prestopam. Dobro vem, kje se konča človečnost in kje se začne podlo politikantstvo, ki s skupnim dobrim nima nikakršne veze. Imam močno hrbtenico in jasna stališča, ki jih ne spreminjam glede na prostor ali sogovornika.
Moj oče je vedno govoril: »Če boš z volkovi, boš z njimi tudi tulil.« Jaz pa vem, da bom, ker bom živel na Koroškem, ker bom imel tukaj pisarno in bom ljudem dostopen, v Ljubljani tulil po koroško in za Koroško.
Moje vrednote so preproste, jasne in življenjske. Ne izhajajo iz političnih programov, ampak iz okolja, v katerem živim, in izkušenj, ki sem jih nabral skozi leta. Poudarek je na družini, krščanskih vrednotah, tradiciji, povezovanju, spoštovanju in akciji.
Družina je osnova skupnosti in temelj zdrave družbe. V političnem delovanju to pomeni, da se bom zavzemal za konkretne pogoje, da bodo mlade družine lahko ostale na Koroškem, od dostopnih stanovanj in parcel do stabilnih delovnih mest in okolja, kjer se mladi vidijo tudi čez deset ali dvajset let. Ne z lepimi besedami, ampak z rešitvami, ki družinam olajšajo vsakdan in jim dajejo varnost, ki jo nujno potrebujejo.
Tradicija, povezovanje in spoštovanje vseh. Spoštovanje kmeta, delavca, podjetnika, kulturnika, športnika, upokojenca, invalida ... Verjamem, da brez medsebojnega spoštovanja in sodelovanja ni napredka. To pomeni tudi sposobnost povezovanja različnih pogledov in ljudi. V politiki ne vidim smisla v delitvah na »nas« in »njih«, ampak v iskanju rešitev, ki so dobre za skupnost kot celoto.
Sem človek, ki verjame, da se stvari premaknejo šele takrat, ko se jih lotimo. Pri vsakem zakonu, vsakem predlogu in vsaki odločitvi se bom vprašal zelo preprosto: ali to ljudem pomaga ali jim le dodatno otežuje življenje? Če je odgovor, da otežuje, potem taka rešitev zame nima smisla.
Pri vsem me vodi zdrava pamet. Ne bom pozabil, od kod prihajam, ne bom pozabil koroške besede in koroškega srca. V Ljubljani ne bom glas Ljubljane, bom glas Koroške. Takšen sem in tako nameravam tudi delovati.
Kot poslanec želim doseči predvsem to, da Koroška v Ljubljani končno dobi mesto, ki ji pripada, ne simbolno, ampak v praksi. Moj cilj ni obljubljati čudežev, ampak z vztrajnim in povezovalnim delom pokazati, kaj lahko poslanec za svojo regijo dejansko naredi.
Prvi in najpomembnejši cilj je povezanost, tako infrastrukturna kot družbena. Tretja razvojna os ne sme več ostajati tema razprav in obljub, ampak mora postati zaključen projekt. To dolgujemo gospodarstvu, delavcem in vsem, ki vsak dan živijo in delajo na Koroškem. A povezanost zame pomeni tudi nekaj širšega. Deloval bom za povezane Korošice in Korošce, župane, gospodarstvenike, kmete, delavce, mlade. Koroška mora v Ljubljani nastopati enotno in želim biti glas povezane Koroške.
Drugi cilj je akcija in vztrajnost. Prevečkrat se je pokazalo, da se stvari ustavijo zaradi postopkov, birokracije in pomanjkanja odgovornosti. Kot poslanec želim biti prisoten, aktiven in vztrajen, poslušati ljudi na terenu, odpirati vrata tam, kjer so zaprta, in vztrajati, dokler se projekti ne premaknejo. Ne z velikimi besedami, ampak z delom in poznavanjem političnih procesov.
Tretji cilj je varnost v širšem smislu. Gospodarska, socialna in življenjska varnost. To pomeni zagotoviti stabilne pogoje za podjetja in delovna mesta, dostopno in učinkovito zdravstvo, varno in urejeno okolje za družine ter vzpostaviti trajne sistemske rešitve tam, kjer so bile rešitve predolgo odlašane. Tudi izkušnje s poplavami so jasno pokazale, da potrebujemo dolgoročne rešitve in ne kratkoročne pozornosti.
V ospredju vsega pa nedvomno ostaja decentralizacija. Koroška mora imeti več možnosti, da del ustvarjenega denarja ostane doma za mlade, šole, ceste, zdravstvo in razvoj regije. Koroška mora postati samostojna regija in ne privesek. Tudi, če bi bila najmanjša, si to zaradi svoje zgodovinske vrednosti zasluži in od tega ne odstopam. Moj cilj je, da se o Koroški v Ljubljani ne govori le takrat, ko nastopi kakšna kriza, ampak takrat, ko se sprejemajo odločitve.
Najbolj me skrbi, da pošteno delo in trud ljudi nista več dovolj cenjena, ne materialno in ne družbeno. Povprečna družina danes nosi vedno več bremen, priznanja in občutka varnosti pa je vedno manj. Zato bi se v prvih 12 mesecih mandata osredotočil na tri zelo konkretne težave.
Prva je draginja v povezavi s plačami. Ljudje trdo delajo, a jim na koncu meseca ostane premalo. Država si prepogosto vzame preveč, družinam pa pusti občutek, da se kljub delu vrtijo na mestu. Zavzemal bi se za razbremenitev plač, da bi delo ponovno postalo vrednota, ki se splača, ne samo na papirju, ampak v denarnici.
Druga velika težava so stanovanja za mlade in mlade družine. Mladi si želijo ostati doma, blizu staršev in skupnosti, a si tega pogosto ne morejo privoščiti. V prvem letu mandata bi podpiral ukrepe za manj birokracije pri gradnji, hitrejše postopke in lažji dostop do kreditov za mlade družine. Če želimo prihodnost, moramo mladim omogočiti, da si jo ustvarijo tukaj, na Koroškem.
Tretja težava je dostopno in učinkovito zdravstvo. Nedopustno je, da ljudje redno vplačujejo v sistem, ko pa pomoč potrebujejo, čakajo mesece ali celo leta. Podpiral bi vsak ukrep, ki prinaša večjo dostopnost do zdravnika, krajše čakalne dobe in več neto plače zaposlenim v zdravstvu. To ni ideologija, to je zdrava, kmečka logika.
Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti še na nekaj, kar se ne da zapisati v zakon, a brez česar noben sistem ne deluje, in to je spoštovanje do vsakega posameznika. Spoštovanje do kmeta, ki skrbi, da imamo hrano. Do učitelja, ki vzgaja in izobražuje prihodnje generacije. Do delavca, ki vsak dan trdo dela. Do podjetnika, ki ustvarja delovna mesta in priložnosti. Do kulturnika, ki ohranja našo identiteto in bogati našo kulturno zapuščino. Do športnika, ki povezuje ljudi in dokazuje moč sodelovanja. Do duhovnika, ki skrbi za duhovno rast in podporo skupnosti. Spoštovanje do mladih, starejših in tudi do drugače mislečih. Če si znamo reči »Dobro si naredil« tudi in zlasti takrat, ko se ne strinjamo, potem smo kot družba na pravi poti.
Kot poslanec bi se zato zavzemal ne le za boljše številke in ukrepe, ampak tudi za kulturo spoštovanja, ponosa in zdrave pameti. Ker brez tega nobena družina ne more živeti mirno in nobena država dolgoročno ne more biti uspešna.
Ne bom obljubljal stvari, ki jih ne morem izpolniti in ne bom govoril lepih besed samo zato, ker se lepo slišijo in berejo. Korošci smo tega že siti. Želimo konkretne rezultate, ne praznih obljub. Če se kdo vpraša, zakaj bi mi zaupal, je odgovor zelo preprost. Poglejte, kaj sem do zdaj naredil z delom, trudom in vztrajnostjo, saj vedno štejejo dejanja in ne besede. Vedno sem delal za ljudi okoli sebe in tako bom delal tudi kot vaš poslanec.
V življenju nisem bil nikoli nekdo, ki bi jamral ali čakal, da bo kdo drug kaj uredil. Vedno sem stvari vzel v svoje roke, povezoval ljudi in iskal rešitve. Tako delam doma, tako delam v poslu in tako nameravam delati tudi kot poslanec. Živim tukaj, med vami in tukaj bom tudi nosil posledice svojega dela.
Koroška ne potrebuje poslanca, ki bo tiho, prilagojen in všečen. Potrebuje nekoga, ki bo v Ljubljani znal povedati stvari naravnost, tudi takrat, ko to ni udobno. Nekoga, čigar glas se ne bo izgubil med množico, ampak bo ostal zvest Mežiški dolini, Koroški, naši kulturi in ljudem.
Če mi boste dali priložnost, ne boste dobili čudežev. Dobili pa boste človeka, ki bo vaš odločen glas. Koroška ni obrobje Slovenije. Koroška je njen trden, delaven in pošten temelj. In čas je, da se to v Ljubljani tudi jasno sliši.
Volivke in volivci se bodo na državnozborske volitve odpravili v nedeljo, 22. marca 2026, ko bodo odločali o novi sestavi Državnega zbora Republike Slovenije. Volitve so redni del demokratičnega procesa, na katerem državljani z glasovanjem izbirajo svoje predstavnike v zakonodajnem telesu. Prav zato je pomembno, da se volivke in volivci volitev tudi udeležijo.
