Čebelarstvo je v naši državi pomembna panoga, saj je Slovenija izvorna dežela kranjske čebele. To avtohtono vrsto odlikujejo mirnost, delavnost in odlična orientacija. V številnih deželah so avtohtone čebele zaradi vnašanja tujerodnih čebel z leti izginile, pri nas pa se je avtohtona čebela ohranila vse do danes.
Slovenski čebelarji skrbijo, da je naša domača vrsta, avtohtona kranjska sivka, številčna in dobro preskrbljena. Iz razloga, da se v bodoče za slovenske čebele še bolje poskrbi, sta poslanca v državnem zboru, Korošec Jani Prednik in Damijan Bezjak Zrim danes, 19. junija 2025, v Državnem zboru podala poslansko pobudo, da se čebelarstvu zagotovijo dodatna sredstva v proračunu.
V svoji pobudi sta Prednik in Bezjak Zrim zapisala:
| Spoštovani, Slovenija je ena vodilnih držav na področju čebelarstva. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgoletno tradicijo, čebela – še posebej avtohtona kranjska sivka – pa pomemben del naše narodne identitete. Pomen čebel za človeštvo in prehransko varnost je izjemen – več kot tretjina svetovne proizvodnje hrane je neposredno odvisna od opraševanja, ki ga izvajajo čebele in drugi opraševalci. Slovenija je bila tudi pobudnica razglasitve Svetovnega dneva čebel. Že leta 2015 je takratni minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo predstavil pobudo za razglasitev 20. maja kot svetovnega dneva čebel. Pobuda je bila po intenzivnih prizadevanjih 20. decembra 2017 soglasno sprejeta s strani držav članic OZN. To predstavlja enega največjih zunanjepolitičnih uspehov Slovenije, tesno povezanega z našimi prizadevanji za reševanje okoljske in podnebne krize. Ob Svetovnem dnevu čebel se je pomembno zavedati naše skupne odgovornosti za zaščito čebel, ki imajo ključno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in stabilnosti ekosistemov. Slovenski čebelarji se že dolgo zavzemajo za dodatna sredstva, ki bi jim pomagala pri ohranjanju čebel in proizvodnji kakovostnega slovenskega medu. Mnogo čebelarjev tej dejavnosti ostane zvestih tudi po upokojitvi, ko so njihovi prihodki pogosto že tako nizki. Vsaka oblika pomoči, ki bi pripomogla k pokritju osnovnih stroškov – zlasti v zimskem času, ko je potrebna dodatna oskrba čebel – bi bila zelo dobrodošla. Zato z veseljem pozdravljamo predlog evropskega komisarja za kmetijstvo, g. Christopha Hansena, da se od leta 2026 uvede sistem neposredne podpore čebelarjem na panj. Na podlagi navedenega vas pozivamo, da se v proračunu Republike Slovenije zagotovijo dodatna sredstva, namenjena pokritju osnovnih stroškov zimske oskrbe čebel, in sicer v višini, ki ustreza nakupu 15 kg sladkorja na panj letno. Glede na pomemben prispevek čebel k opraševanju v kmetijstvu je ta podpora skromna, a bi bistveno pripomogla k dolgoročni vzdržnosti slovenskega čebelarstva. Slovensko čebelarstvo je potrebno podpreti in zaščititi, saj le tako lahko ohranimo pridelavo pristnega slovenskega medu, v času, ko trg vse bolj preplavljajo ceneni in pogosto ponarejeni izdelki. Verjameva, da bo s premišljenimi rešitvami mogoče omogočiti razvoj trajnostnega čebelarstva, ohraniti biotsko raznovrstnost ter prispevati h kakovostnemu bivanju v lokalnem in širšem okolju. |
Čebelarstvo ima v Sloveniji velik gospodarski pomen. Čebelje pridelke, kot so med, vosek, cvetni prah, propolis, matični mleček in čebelji strup, človek uporablja kot hrano in kot pomoč pri lajšanju zdravstvenih težav. Čebelji pridelki so tudi pomembna surovina za pridobivanje nekaterih živilskih in drugih proizvodov.
Pobuda za zagotovitev dodatnih sredstev za zimsko oskrbo čebel je bila danes uradno podana. Z njo želita pobudnika prispevati k večji podpori slovenskemu čebelarstvu in dolgoročni vzdržnosti pridelave kakovostnega medu. Kakšen bo odziv Državnega zbora in ali bo pobuda sprejeta, bomo spremljali na našem portalu.
