Gre za znesek, ki mora človeku vsak mesec ostati po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb – torej tisto, s čimer mora preživeti.
Guverner Primož Dolenc je povedal, da bi se novi znesek uveljavil s prihodnjim letom. Predlog je v javnem posvetovanju, rok za pripombe se izteče 15. oktobra, dokončno odločitev pa naj bi svet Banke Slovenije sprejel do konca letos.
Zakaj zvišanje
Pri centralni banki so pri oceni upoštevali izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki ga je pripravilo pristojno ministrstvo in objavilo konec lanskega leta, ter napovedano inflacijo za letos in prihodnje leto.
»Prilagoditev, o kateri smo govorili že spomladi, ocenjujemo kot smiselno zaradi rasti življenjskih stroškov v obdobju od 2023 do 2025 in tudi v letošnjem letu,« je pojasnil Dolenc. Drugih prilagoditev omejitev kreditiranja prebivalstva po njihovi oceni za zdaj ni treba.
V Banki Slovenije ocenjujejo, da bo zvišanje ob rasti dohodkov in možnosti prilagajanja višine ter ročnosti posojil razmeroma malo vplivalo na število novo odobrenih stanovanjskih in potrošniških posojil.
Kaj še velja pri najemanju posojil
Znesek minimalne kreditne sposobnosti je le eno od pravil, ki veljajo od julija 2023. Če kreditojemalec preživlja družinske člane, je zavarovan tudi znesek za vsakega od njih.
Poleg tega letni strošek odplačevanja vseh dolgov ne sme presegati polovice letnega neto dohodka kreditojemalca. Banke lahko to mejo prekoračijo pri največ treh odstotkih potrošniških in treh odstotkih stanovanjskih posojil na četrtletje.
Potrošniška posojila, ki niso zavarovana s stanovanjsko nepremičnino, lahko trajajo največ 84 mesecev, torej sedem let. Pri največ 15 odstotkih potrošniških posojil na četrtletje je dovoljena ročnost do 121 mesecev, če je izpolnjena omejitev glede dohodka. Stanovanjska posojila omejitve ročnosti nimajo.
Vsako tretje stanovanjsko posojilo zavrnjeno
Kreditiranje gospodinjstev se je okrepilo tudi letos. Junija je medletna rast stanovanjskih posojil dosegla 10,1 odstotka, rast potrošniških posojil pa se umirja in je znašala 9,3 odstotka. Stanje stanovanjskih posojil je junija znašalo 9,7 milijarde evrov, potrošniških pa 3,6 milijarde.
Povpraševanje po posojilih se je lani glede na leto 2024 povečalo za 40,1 odstotka, največ pa so gospodinjstva povpraševala po posojilih za nakup ali gradnjo nepremičnin.
Hkrati se je povečal delež zavrnitev. Pri stanovanjskih posojilih je lani znašal 34,3 odstotka, pri potrošniških 25,5 odstotka. Pri stanovanjskih posojilih je bil v več kot polovici primerov razlog nestrinjanje stranke s pogoji, kar Banka Slovenije povezuje s tem, da stranke pri večjih posojilih pridobijo več ponudb in jih zato tudi več zavrnejo.
Večini ljudi s potrošniškim ali drugim posojilom je odplačevanje pomenilo srednje ali veliko breme, zamud pa je malo.
