V pritožbi po besedah Primca predlagajo izločitev sodnic, ker sta sodelovali v prejšnjih referendumskih kampanjah glede družinskega zakonika, Čeferinu pa očitajo, da je v njih sodeloval njegov brat Aleksander Čeferin.
“Nesprejemljivo z vidika standardov poštenega sojenja je, da bi državljanke in državljani, ki niso uspeli na referendumu, svoje dosegli kot ustavne sodnice in sodniki,” je dejal Primc.
Dodal je, da zakon o spremembi družinskega zakonika ne uzakonja odločb ustavnega sodišča, ampak jih v mnogem presega. Ustavno sodišče namreč nikjer ni reklo, da je treba uvesti posvojitve otrok v LGBTQA+ razmerja in nikjer ni reklo, da mora zakon tej skupini omogočiti svobodno odločanje o rojstvu otrok, usposabljanje za partnerstva in spolno vzgojo LGBTQA+, meni Primc.
Zevnikova je povedala, da je zakon pripravila stranka Levica, izkušnje iz tujine, kjer so vpeljali podobno zakonodajo, pa po njenem mnenju kažejo na veliko oškodovanje otrok in družin, neustaven pa naj bi zakonik bil tudi zaradi odpravljanja ustavne pravice do ugovora vesti vzgojiteljic, učiteljic, matičarjev in uslužbencev socialnih služb.
Spremembe družinskega zakonika je DZ sicer po odložilnem vetu DS sprejel v oktobru, pri čemer je sledil odločitvi ustavnega sodišča, s katero je to istospolnim partnerjem omogočilo sklenitev zakonske zveze in jim dalo možnost, da bodo centri za socialno delo pri posvojitvah otrok primernost istospolnega para pretresali po enakih merilih kot to počnejo pri raznospolnih parih. S spremenjeno definicijo zakonske zveze ter ureditvijo zunajzakonske skupnosti za raznospolne in istospolne partnerje bi partnerji v teh zvezah postali izenačeni tudi v vseh pravnih posledicah, ki jih določa družinski zakonik, ter tudi na drugih pravnih področjih.
