Prevolnik Rupel je podala analizo interventnega zakona, sprejetega v času ministra Danijela Bešiča Loredana, ko so bile v določenem obdobju v javni zdravstveni mreži vse opravljene zdravstvene storitve plačane po realizaciji.
Poudarila je, da je bil ukrep uspešen pri posegih, ki so zaključni, denimo pri operaciji krčnih žil, kjer so se čakalne dobe skrajšale. Pri storitvah, kjer obravnava ni zaključna, denimo pri prvih kardioloških pregledih, pa se je s plačevanjem po realizaciji število nedopustno dolgo čakajočih zelo povečalo, je povedala. Posledično so tudi družinski zdravniki začeli izdajati več napotitev s stopnjama nujnosti hitro in zelo hitro, kar je po njenih besedah še dodatno pospešilo število nedopustno dolgo čakajočih. Dodala je, da bodo spodbujali predvsem prve pregelde, saj “ta pacienta potegne v sistem”.
Opozorila je, da v Sloveniji trenutno ne vemo, kakšne so razlike v izidih zdravljenja med zdravstvenimi izvajalci, saj tega ne merimo. Imamo veliko kazalnikov kakovosti, a izide zdravljenja lahko trenutno merimo le prek umrljivosti. To je pomembno, a bolniku je po operaciji pomembno več kot le dejstvo, da je preživel, je dejala.
Tako tudi ni mogoči spodbujati produktivnosti pri izvajalcih, ki delajo na pravi način, je poudarila. Vse to bodo na ministrstvu v sistem poskušali pripeljati na podlagi strategije kakovosti in varnosti, pripravljajo pa tudi zakon o kakovosti, ki bo podlaga za ustanovitev agencije za kakovost.
Spomnila je, da je v Sloveniji okoli 140.000 oseb brez izbranega družinskega zdravnika, med katerimi po njenih besedah prevladujejo tujci, in dodala, da se je v tako imenovane ambulante za neopredeljene prijavilo le malo ljudi. Meni, da je rešitve na tem področju smiselno prilagoditi vsaki občini posebej. V nekaterih občinah namreč prihaja do primerov, ko se je družinski zdravnik upokojil, v ambulanti pa ga nadomeščajo specializanti in upokojeni zdravniki, a so na papirju bolniki v takih ambulantah neopredeljeni. V evidencah za neopredeljene veljajo tudi prijavljeni v ambulantah za neopredeljene.
Spregovorila je tudi o svoji napovedi, da bo treba prevetriti košarico pravic. Pojasnila je, da so bile ob uvedbi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nekatere storitve označene za manj pomembne in so bile posledično v večji meri financirane iz te oblike zavarovanja. Bolj pomembne storitve so bile prav tako financirane iz dopolnilnega zavarovanja, a v manjšem deležu, v večinskem pa iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Ker je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) omogočal plačevanje “do plana”, zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilno zavarovanje, pa po realizaciji, je število nenujnih storitev naraščalo, denimo število opravljenih nenujnih reševalnih prevozov. Ob preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja se bo zato postavilo vprašanje, ali želimo res v enaki meri kriti nenujne prevoze, “varčevati” pa denimo pri prvih kardioloških pregledih – zato bo potrebna redefinicija košarice pravic, je pojasnila.
Med drugimi pomembnimi področji je izpostavila pomanjkanje kadra, pa tudi nujno medicinsko pomoč. Na ministrstvu po njenih besedah urejajo sistem prvih posredovalcev, vzpostavili bodo tudi satelitske urgentne centre. Po njenih besedah je za zdaj izbranih deset satelitskih urgentnih centrov, njihovo vsebino pa bo še treba določiti.
Dotaknila se je tudi upravljanja zdravstvenih zavodov. Po njenih besedah se s tem področjem ukvarja ena od skupin oz. podskupin strateškega sveta za zdravstvo, ki se je med drugim ukvarjala z možnostjo združevanja javnih zdravstvenih zavodov v druge organizacijske enote, poskušali so pripraviti dvotirni sistem upravljanja javnih zdravstvenih zavodov. Razmišljanje podskupine je šlo v smeri zagotavljanja večje avtonomnosti menedžmenta izvajalcev javnih zdravstvenih zavodov, ki bi bili po predlogu tudi zavezani k javnemu poročanju računovodskih izkazov.
Opozicijske poslance je ob današnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja predvsem zanimalo, kako se bo kot ministrica lotila zakona o psihoterapiji. Prevolnik Rupel je dejala, da doslej tega področja ni pokrivala, zato se še ni opredelila do argumentov obeh strokovnih polov. Dodala je, da si bolj kot hitrega sprejema zakona želi, da bi ta reguliral področje, da se s psihoterapijo ne bi mogel ukvarjati nekdo, ki za to ni usposobljen.
Po njenih besedah predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja potrebuje širok družbeni konsenz in široko razpravo. “Vsaka hitra poteza je izjemno tvegana,” je opozorila in dodala, da nasprotuje, da se zakon sprejme po nujnem ali skrajšanem postopku.
Na vprašanje o absentizmu je povedala, da trenutno v Sloveniji trajanje bolniškega staleža ni omejeno in da ni kapice, ki bi omejila bolniški stalež navzgor. Kakor je bilo razumeti, se pripravlja nov interventni zakon, ki bo opredelil tudi ti dve področji.
Zagotovila je, da bo pri izbiri članic in članov svetov zavodov upoštevala njihove kompetence, to so strokovnost, poznavanje zdravstvenega sistema in poznavanje financiranja zdravstva.
Pričakovati je, da bo kandidatka ob podpori koalicijskih poslancev uspešno prestala zaslišanje pred matičnim odborom za zdravstvo, nato pa bo o njeni kandidaturi v petek odločal DZ. Tudi tam večjih zapletov ob podpori koalicije ni pričakovati.
Po potrditvi v DZ bo sedanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje in članica strateškega sveta za zdravstvo na čelu zdravstvenega resorja nasledila Bešiča Loredana, ki je s funkcije odstopil julija. Ministrstvo bo tako po treh mesecih, ko je resor začasno vodil premier Robert Golob, dobilo vodstvo s polnim mandatom.
