Poslanske skupine SDS, NSi in Demokratov predlagajo tri nove posvetovalne referendume, ki bi potekali skupaj z zakonodajnim referendumom o interventnem zakonu za razvoj Slovenije.
Datuma niso razkrili, po oceni poslanca SDS Zvonka Černača pa je smiselno vse štiri izvesti sočasno, ker se predlogi vsebinsko navezujejo.
Nižji DDV, javna uprava in zakrivanje obraza
Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokusa Janez Žakelj je ob prvem vprašanju dejal, da si brez energentov in hrane ni mogoče predstavljati življenja, napovedujejo pa se podražitve. Ob nižjem DDV za hrano pričakuje približno štiriodstotno pocenitev, kar bi po njegovi oceni družini prineslo okoli 100 evrov prihranka na leto.
Nižji DDV na hrano je sicer že del interventnega zakona, o katerem bo potekal zakonodajni referendum – zanj so pobudniki iz vrst sindikatov in civilne družbe zbrali več kot potrebnih 40.000 podpisov. V koaliciji menijo, da je bilo o zakonu veliko zavajanja, zato želijo, da se ljudje o nižjem DDV izrečejo posebej.
Drugo vprašanje, o racionalizaciji javnega sektorja, je prvi napovedal prvak SDS Janez Janša. Černač ga je označil za najpomembnejšega med predlaganimi. Gre po njegovih besedah za »postopno zmanjševanje nepotrebnih birokratskih postopkov, posledično racionalizacijo javnega sektorja in zapis določbe v ustavi, ki omejuje javno porabo glede na ustvarjen bruto domači proizvod«. Za ustavno spremembo bi potrebovali dvotretjinsko večino.
Vodja poslanske skupine Demokratov Elena Zavadlav Ušaj je dejala, da predlagajo »splošno in nevtralno ureditev, ki ne bi bila usmerjena proti posamezni veri, oblačenju ali skupini, ampak izključno preprečevanju zakrivanja obraza, kadar je zaradi tega identifikacija onemogočena ali bistveno otežena«. Zakon bi po njenih besedah moral določiti razumne in sorazmerne izjeme zaradi zdravja, dela, varnosti, vremena, športa, kulture in tradicije.
Žakelj je nasprotno dejal, da gre za vprašanje burk. »Zaradi okrepljenega priseljevanja je ključno, da jasno postavimo meje med tem, kar je sprejemljivo, in med tem, kar ni,« je povedal in dodal: »Če ne bomo aktivno postavili meja, se bomo kot narod zavestno postavili v podrejen položaj v primerjavi s priseljenci.«
Pobuda izhaja iz programskega kongresa NSi v začetku oktobra, kjer je predsednik stranke in minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec dejal, da burke in nikabi ne spadajo v šole, javne ustanove in javna mesta. Če bo treba, je napovedal, bodo prepoved po zgledu Italije tudi uzakonili.
Islamska skupnost: na katerih podatkih to temelji?
V Islamski skupnosti v Sloveniji so odgovorili, da politični predstavniki za politično mobilizacijo uporabljajo pojav, ki ga v Sloveniji skoraj ne beležimo.
Ela Porić iz skupnosti je povedala, da nimajo podatkov o učenkah ali dijakinjah v slovenskih šolah, ki bi nosile burko ali nikab. »Tudi sicer je zakrivanje obraza pri nas izjemno redek pojav, ki ga opažamo predvsem pri obiskovalkah iz tujine,« je dejala in se vprašala, kateri dejanski problem naj bi prepoved reševala in na katerih podatkih temelji.
Zakrivanje obraza po navedbah skupnosti ni splošna verska obveznost in ga tudi sami ne razumejo kot versko zahtevo.
V skupnosti jih skrbi, da se z enačenjem teh oblik oblačenja ustvarja vtis, da bi razprava lahko pomenila tudi nasprotovanje ženskam z naglavno ruto. »S takšnim diskurzom se ustvarja nepotreben občutek, da naše sodržavljanke in prebivalke predstavljajo grožnjo ali da so celo nezaželene,« so zapisali. Od politikov pričakujejo, da nastopajo na podlagi dejstev in z zavedanjem odgovornosti za posledice svojih besed.
Opozicija: razdvajanje in preusmerjanje pozornosti
V Svobodi, SD in Levici menijo, da je cilj novih referendumov razdvajanje ljudi in preusmerjanje pozornosti od odločanja o interventnem zakonu.
Vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic je ocenil, da so referendumi »postali ena velika burka«. Podpredsednik SD Luka Goršek je opozoril, da je cilj doseči apatičnost volivcev, in ob predlogu o zakrivanju obraza dejal: »Še ena manjšina na udaru, ampak teh manjšin bo počasi zmanjkalo.« Vodja poslanske skupine Levice Asta Vrečko je ocenila, da koalicija spodbuja ideološki in kulturni boj.
Predsednik Državnega zbora in stranke Resnica Zoran Stevanović je ocenil, da ne gre za pomembno vprašanje, saj v osnovnih in srednjih šolah vidi zelo malo burk in hidžabov.
Na očitke o taktiki je Žakelj odgovoril, da so referendumi najbolj demokratična oblika odločanja in da ljudi sprašujejo o bistvenih vprašanjih za njihovo življenje. Zavadlav Ušaj je dodala, da si tudi oni želijo racionalizacije stroškov in časa volivcev: »Vemo, da imajo volivke in volivci radi prosti čas, zato jim ne želimo vsake druge nedelje oteževati z referendumskim dnevom.«
Burka in nikab sta oblačili, ki zakrivata celotno telo, vključno z obrazom. Razlika je v tem, da so pri nikabu oči odkrite, pri burki pa jih prekriva mrežasta tkanina. Hidžab je naglavna ruta, ki pokriva glavo in vrat, obraz pa pušča odkrit.
