Humanitarne organizacije so ob nedavni ujmi s poplavami in plazovi, ki naj bi po nekaterih ocenah prizadela od 10.000 do 15.000 gospodinjstev, odigrale bistveno vlogo pri zagotavljanju pomoči. Nekatere so zagotavljale osnovne življenjske potrebščine in opremo, potrebno za intervencijska dela, nekatere še vedno zbirajo tudi finančna sredstva za pomoč prizadetim v ujmi. Otrokom s poplavljenih območij in otrokom prostovoljcev, ki so pomagali pri odpravi posledic, so ponudile brezplačna letovanja.
Po omenjeni ujmi je vlada Rdečemu križu in Karitasu za pomoč prebivalcem na prizadetih območjih namenila po pet milijonov evrov pomoči. Še pred tem je vlada 1,1 milijona evrov sklenila nameniti pomoči prizadetim v neurjih med 12. julijem in 2. avgustom. Predstavniki teh dveh organizacij, občin in uprave za zaščito in reševanje so se sicer dogovorili, da bodo za razdeljevanje pomoči oblikovali enotna merila in s tem preprečili podvajanja pri razdeljevanju pomoči.
Vlada je sicer prve interventne ukrepe za pomoč po zadnji ujmi združila v noveli zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč, ki je ob soglasni podpori DZ že začel veljati. Ta teden pa naj bi na vladi oblikovali tudi predlog posebnega interventnega zakona.
V naboru ukrepov bi lahko bili pospešitev pridobivanja dovoljenj za rekonstrukcije, izredna solidarnostna pomoč, moratorij na posojila oziroma subvencioniranje obresti posojil pri nakupu novih strojev in opreme, izdaja državnih obveznic, solidarnostne delovne sobote … Omenjeni ukrepi so bili namreč v naboru možnih ukrepov, ki so jih minuli teden opredelile vlada in parlamentarne stranke.
Po napovedih podpredsednice vlade Tanje Fajon naj bi se vlada ta teden srečala tudi s predstavniki bank in zavarovalnic. Želijo namreč čim prej sestaviti finančno konstrukcijo sanacije po poplavah.
