Evropski parlament je z 418 glasovi za, 218 proti in 30 vzdržanimi podprl nova skupna pravila Evropske unije za vračanje oseb, ki nezakonito prebivajo na njenem ozemlju. Glasovanje pomeni pomemben korak k poenotenju evropske migracijske politike, s katero želi EU pospešiti postopke vračanja in izboljšati sodelovanje med državami članicami.
Uredba, znana kot Return Regulation, naslavlja položaj državljanov tretjih držav, ki nimajo pravice ostati v EU. Ne gre za avtomatičen ukaz za izgon vseh migrantov, temveč za pravila, ki se uporabljajo v postopkih vračanja oseb, za katere pristojni organi izdajo odločbo o vrnitvi.
Po sprejetem besedilu lahko pridržanje traja do 24 mesecev, ob določenih pogojih pa je mogoče tudi dodatno podaljšanje za največ šest mesecev. O pridržanju mora odločiti pristojni upravni ali sodni organ.
Uredba predvideva tudi strožje obveznosti sodelovanja s pristojnimi organi. Osebe, za katere velja odločba o vrnitvi, bodo morale sodelovati pri postopkih, potrebnih za izvedbo vračanja, in zapustiti ozemlje zadevne države članice takoj ali v določenem roku.
Zagovorniki reforme poudarjajo, da bi lahko takšna ureditev izboljšala učinkovitost vračanja in zmanjšala število primerov, ko osebe kljub pravnomočnim postopkom ostanejo na ozemlju EU. Kritiki pa opozarjajo na tveganja, povezana s človekovimi pravicami, pogoji pridržanja in odgovornostjo evropskih držav za ravnanje s posamezniki zunaj svojega ozemlja.
Pri izvajanju pravil bodo še naprej veljale obveznosti iz evropskega in mednarodnega prava, vključno s prepovedjo vračanja ljudi v države, kjer jim grozi preganjanje ali resna nevarnost, ter prepovedjo kolektivnih izgonov.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Ker gre za skupni evropski okvir, bo uredba pomembna tudi za Slovenijo. Njena izvedba bo vplivala na postopke vračanja oseb brez pravice do prebivanja, sodelovanje z drugimi državami članicami ter morebitne dogovore s tretjimi državami.
Vendar glasovanje samo po sebi ne pomeni, da je mogoče vsakega migranta, prosilca za azil ali osebo brez urejenega statusa nemudoma deportirati. Položaj vsake osebe je treba presojati glede na njene pravice, okoliščine primera in veljavne pravne postopke. Posebno varstvo velja tudi za osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito.
Po podatkih zakonodajnega observatorija Evropskega parlamenta je Svet EU uredbo sprejel 1. oktobra, končni akt je bil podpisan 7. oktobra in objavljen v Uradnem listu EU 15. oktobra 2026.
Uredba predstavlja pomembno spremembo evropskega sistema vračanja. Njeni dejanski učinki bodo odvisni od izvajanja pravil v državah članicah, sodelovanja tretjih držav in spoštovanja temeljnih pravic.