Proračunski odhodki so po danes objavljenih predhodnih podatkih ministrstva za finance v devetih mesecih dosegli 68,6 odstotka načrtovanih odhodkov, prihodki pa so bili pri 70,5 odstotka načrtovanih.
Z minuli teden sprejetim rebalansom letošnjega državnega proračuna so prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, odhodki pri 18,8 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj naj bi tako ob koncu leta znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda.
Glavni del proračunskih prihodkov predstavljajo davčni prilivi. V devetih mesecih so se ti ustavili pri 9,9 milijarde evrov in bili za 8,1 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, so navedli na finančnem ministrstvu. Prilivi od davka na dodano vrednost, ki je strukturno najpomembnejši davčni vir, so narasli za 13,7 odstotka na 4,6 milijarde evrov.
Z dohodnino, ki je ostala državnemu proračunu, je bilo zbranih 1,6 milijarde evrov oziroma 1,3 odstotka več kot lani. Rast teh prihodkov po pojasnilih ministrstva še naprej poganjata visoka zaposlenost ter pritisk na rast plač, razmeroma nizka medletna rast pa je posledica višjega letnega poračuna dohodnine in višjih sredstev za občine. Celotni prilivi iz dohodnine namreč ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. V devetih mesecih so občine prejele za 1,2 milijarde evrov oziroma 10,7 odstotka več sredstev kot lani.
To vključuje tudi nov prihodkovni vir za občine, namenjen zmanjševanju objektivnih razlik občin, so izpostavili na ministrstvu. Prihodki od trošarin so bili ob nižanju trošarin za ublažitev posledic dviga cen goriv z 1,1 milijarde evrov za 5,4 odstotka nižji kot lani. Nižji so bili tako prilivi od trošarin na energente in na tobak, prilivi od trošarin na alkohol pa so bili višji.
Z davkom od dohodkov pravnih oseb je država zbrala 1,5 milijarde evrov, kar je 17,6 odstotka več kot lani. Rast teh prihodkov je po navedbah ministrstva posledica pozitivnega poračuna za leto 2025 in višjih akontacij v tem letu. Na odhodkovni strani je država za investicije v devetmesečju namenila 984 milijonov evrov oziroma 22,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom, ki med drugim vključujejo socialne transferje in izplačila družinam ter brezposelnim, je šlo 1,7 milijarde evrov oziroma 9,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Tudi v pokojninsko in zdravstveno blagajno je državni proračun v devetih mesecih prispeval 1,7 milijarde evrov, kar je 7,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji del tega proračunskega transferja, 1,3 milijarde evrov, odpade na pokojninsko blagajno. Glede na lani je ta transfer višji za 2,7 odstotka.
