Kot je Brglez zapisal v pismu, ki ga je pridobila STA, je odstopil kot predsednik konference Socialnih demokratov in umaknil soglasje h kandidaturi za podpredsednika SD na oktobrskem volilnem kongresu.
Za odpoved funkcijam se je glede na navedbe v pismu odločil, ker želi "v volilno kampanjo vstopiti odgovorno in resno", saj "predsedniške volitve zahtevajo celega človeka in ne dopuščajo polovičarstva". Brglez sicer še vedno ostaja član stranke, bo pa članstvo ob morebitni izvolitvi za predsednika republike zamrznil.
V SD naj bi v četrtek na tajnem glasovanju odločali o tem, kako bo Brglez vložil kandidaturo. Želel naj bi si namreč podpise podpore poslancev več kot ene poslanske skupine. Predsedstvo SD je namreč Brgleza minuli četrtek potrdilo kot kandidata za predsednika republike, ob tem pa k podpori pozvalo tudi koalicijski partnerici Gibanje Svoboda in Levico.
Po neuradnih podatkih STA naj bi svet Gibanja Svoboda v četrtek odločal o morebitni podpori Brglezu. Pretekli teden so se namreč odločili, da se bodo aktivno vključili v predsedniško tekmo in v prvem krogu podprli neodvisnega kandidata. Predsednika stranke Roberta Goloba je svet stranke pooblastil, da se v tem tednu z vsemi neodvisnimi kandidati pogovori o morebitni podpori.
Pogovor naj bi že opravil z Brglezom, pri katerem naj v stranki po njegovem umiku s funkcij v SD ne bi več imeli zadržkov. Po poročanju medijev pa se Golob do zdaj z ostalimi neodvisnimi kandidati naj ne bi sestal.
Levica bo odločitev o strankinem kandidatu na predsedniških volitvah sprejela danes popoldne.
