Zaznamujemo svetovni dan trajnostnega prometa

Obeležujemo svetovni dan trajnostnega prometa, ki ga za 26. november predlani razglasila generalna skupščina Združenih narodov. Trajnostni promet zmanjšuje onesnaženost zraka, izboljšuje javno zdravje, je energetsko varčen, fizično in cenovno dostopen, varen za vse uporabnike in povečuje kakovost življenja, so ob tem zapisali na statističnem uradu.
Fotografija je simbolična

Na državnem statističnem uradu so svetovnem dnevu trajnostnega prometa pripravili pregled podatkov s področja prometa, ki kažejo, kako uspešna je Slovenija z vidika trajnostnega prometa.

Javni prevoz je lani uporabljalo 62 odstotkov prebivalcev mest, vsak deseti vsak dan. V manjših mestih in predmestjih je bil položaj nasproten, saj se 63 odstotkov njihovega prebivalstva z javnim prevozom ni vozilo, na podeželju pa je bil ta delež še večji (71 odstotkov).

Četrtina prebivalcev je ocenila, da so oz. bi za javni prevoz porabili preveč časa. Za petino podeželskega prebivalstva pa javni prevoz sploh ni bil na voljo, so dodali.

Med do okolja prijaznejšimi avtobusi in minibusi je bilo lani v Sloveniji registriranih 94 avtobusov na stisnjeni zemeljski plin, 25 avtobusov in pet minibusov na električni pogon ter 28 avtobusov na hibridni pogon, kar je skupno predstavljalo pet odstotkov celotne avtobusne flote.

Število električnih avtobusov in minibusov se je od leta 2023 povečalo za približno desetino. Pri mestnih avtobusih se je od predlani poraba dizelskega goriva zmanjšala za štiri odstotke, povečala pa poraba električne energije (za 59 odstotkov) in stisnjenega zemeljskega plina (za šest odstotkov).

Vlaki v Sloveniji so lani prepeljali 16,8 milijona potnikov, od tega 91 odstotkov v notranjem prevozu. Število potnikov se je od predlani povečalo za šest odstotkov. V železniškem potniškem prevozu je bilo opravljenih 1,1 milijarde potniških kilometrov, kar je bilo na letni ravni za desetino več.

Gospodinjstev v Sloveniji, ki so imela leta 2022 v lasti najmanj en osebni avtomobil, je bilo 84 odstotkov, kolo pa jih je posedovalo 44 odstotkov. Delež prvih je bil za 40 odstotnih točk večji od deleža drugih.

Delež gospodinjstev z najmanj enim avtomobilom se je od leta 2000 povečal za pet odstotnih točk, delež gospodinjstev z najmanj enim kolesom pa je v 22 letih upadel za 18 odstotnih točk, so še zapisali.

Vir: STA