S stečajem proizvajalca avtomobilskih sedežnih prevlek avgusta 2010 se je končala večmesečna agonija nekdaj največjega koroškega zaposlovalca in takrat enega večjih slovenskih izvoznikov. Brez dela je ostalo 1260 ljudi, od tega okoli tisoč na Koroškem, preostali so delali v obratu v Mirni na Dolenjskem.
Medtem ko je krovna družba Prevent Global ob stečaju imela 160 zaposlenih in precej premoženja, je hčerinska družba Prevent avtomobilski deli imela več kot tisoč zaposlenih in bolj malo premoženja. V stečajnem postopku obeh družb so upniki prijavili za okoli 102 milijona evrov terjatev, od tega okoli 70 milijonov evrov do Preventa Globala. Priznanih terjatev je bilo manj, največje upnice Globala so bile banke.
Stečajni postopek za družbo Prevent avtomobilski deli se je pravnomočno zaključil konec leta 2021. Kot je razvidno iz končnega poročila, ki je objavljeno na spletni strani Ajpesa, so bile v stečajnem postopku delno poplačane prednostne terjatve upnikov v skupni višini 2,4 milijona evrov, iz posebnih stečajnih mas so bile poplačane terjatve ločitvenih upnikov v skupni višini 1,6 milijona evrov, medtem ko navadne terjatve upnikov, kamor spadajo tudi nekatere terjatve delavcev, niso bile poplačane.
Medtem stečajnega postopka za družbo Prevent Global po zadnji oceni stečajnega upravitelja Marka Bandlja ne bo mogoče zaključiti pred letom 2027. Razlog za zadnji zamik je zastoj pri unovčenju premoženja, ki je povezan s problematiko urejanja lastništva. Stečajni upravitelj Bandelj bo zato slovenjgraškemu sodišču predlagal spremembo načrta poteka stečajnega postopka, saj je zadnji potrjeni načrt predvideval zaključek stečajnega postopka do julija letos.
Večji del še neprodanega premoženja Preventa Globala v stečaju predstavlja osrednji poslovni kompleks na Kidričevi ulici 6 v Slovenj Gradcu. V zvezi s tem kompleksom je stečajni upravitelj dlje časa urejal lastništvo ene manjše parcele, po ureditvi je letos pristopil k aktivnostim za dokončno vzpostavitev etažne lastnine, sledile bodo prodajne aktivnosti. “Menim, da bi se lahko prodaja tega premoženja zaključila do konca leta 2026,” je ocenil za STA.
Nepremičnine v sklopu poslovnega kompleksa na Kidričevi ulici v Slovenj Gradcu bodo do prodaje še naprej oddane v najem. Trenutno imajo prostore v najemu družbe Lamitex, Moduli SG, Dani Afc in Telaris ter en samostojni podjetnik.
Po propadu slovenjgraškega koncerna so del proizvodnega programa Preventa prevzela podjetja Tus Ko-si (danes KO-SI), Puro tehnika in Johnson Controls-NTU, kasneje tudi Adient Slovenj Gradec, so za STA navedli na GZS Koroški gospodarski zbornici.
Adient, kjer so izdelovali sestavne dele za avtomobilske sedeže in notranjo opremo avtomobilov, je medtem maja leta 2022 poslovanje sklenil z likvidacijo, lastniki pa so proizvodnjo preselili na Slovaško in v Srbijo. Še leto prej, v 2021 je sicer Adient imel okoli 430 zaposlenih.
Po stečaju Prevetovih družb so z usmerjenostjo v avtomobilsko industrijo nadaljevali tudi v podjetjih Grammer Automotive in Kopur, kasneje so nastajala tudi druga manjša podjetja, so spomnili na GZS Koroški gospodarski zbornici. Trenutno se prav Grammer, kjer izdelujejo notranjo opremo za avtomobile, sooča s težavami v poslovanju, saj letos beleži padec naročil in je tudi zaradi selitve novih programov na druge lokacije trenutno v postopku odpuščanja nekaj delavcev.
Vse to vpliva tudi na prihodnost lokalnih samostojnih podjetnikov, ki so pogosto vezani na njihove dobavne verige, so ob tem opozorili pri GZS Koroški gospodarski zbornici.
Na Koroškem je sicer na avtomobilsko industrijo neposredno vezano razmeroma majhno število družb. Delež koroškega gospodarstva, ki je vezan na avtomobilsko industrijo, se je v zadnjih desetih letih zmanjšal z 8,3 odstotka dodane vrednosti regije na sedem odstotkov. Razlog so močni cenovni pritiski v dejavnosti in tudi likvidacija določenih podjetij, kot je omenjeni Adient, so navedli.
“Zmanjšanje deleža pa ne pomeni le izgube prihodkov, temveč tudi izgubo znanja, izkušenj in industrijske tradicije, ki se je na Koroškem gradila desetletja. S tem regija izgublja pomemben del svoje identitete in konkurenčne prednosti, ki jo je nekoč predstavljala specializacija v avtomobilski panogi,” so dodali.
Po besedah direktorice GZS Koroške gospodarske zbornice Katje Pokeržnik je ključno, da se regija kljub izzivom trudi ohraniti industrijsko identiteto. “Pomembno je, da se lokalna podjetja povezujejo, iščejo nove trge in vlagajo v znanje. Koroška ima potencial, a potrebuje strateško podporo države in usklajeno delovanje vseh deležnikov. V prihodnosti bo ključno, da se regija ne zanaša zgolj na eno industrijsko panogo, temveč gradi na raznolikosti in inovativnosti,” je dodala za STA.
Vir: STA
