Ko se dnevi krajšajo in se ozračje ohlaja, drevesa nehajo ustvarjati klorofil, tistega, ki je že v listih, pa začne razgrajevati. Klorofil je zeleno barvilo, ki poleti prekriva vsa druga, in ko ga zmanjka, se pokažejo barve, ki so bile tam ves čas.
Za rumene, oranžne in rjave odtenke skrbijo karotenoidi. Ti so v listih prisotni skozi vso rastno dobo, opazimo pa jih šele, ko klorofil izgine.
Drugače je z rdečimi odtenki. Antociani nastanejo šele jeseni, in sicer v celičnem soku listov. Prav zato so rdeče obarvani listi vsako leto drugačni, odvisno od razmer.
Ker vsaka drevesna vrsta ustvarja svojo kombinacijo barvil, je jesenski gozd pisan splet različnih barv in odtenkov.
Za najbolj žive barve so najboljše tople jesenske dneve, ki jim sledijo hladne, a nadpovprečne noči, torej take brez zmrzali. Čez dan se v listih nabirajo sladkorji, ponoči pa se listne žile zaprejo in sladkorji ostanejo ujeti v listu. Prav to spodbudi nastajanje antocianov in s tem rdeče barve.
Suša in obilno jesensko deževje barve pokvarita in pospešita odpadanje listja.
Ko se na mestu, kjer je list pritrjen na vejo, izoblikuje plast celic, ki to mesto zapre, se prenos hranil ustavi. Takrat list odpade, dokončno pa ga s svojega mesta spravita veter ali lastna teža.
Na Koroškem so za jesenske sprehode priljubljeni Pohorje, Uršlja gora in pobočja Pece, kjer se mešani gozdovi obarvajo v vseh odtenkih rumene in rdeče. Kdaj bodo barve najlepše, je vsako leto drugače, odvisno od vremena v naslednjih tednih.
