Search
Close this search box.

Za valentinovo značilno obdarovanje najdražjih

Danes obeležujemo valentinovo, ki se je kot praznik zaljubljenih pri nas uveljavil ob koncu 20. stoletja. Njegove korenine sicer segajo dlje, med drugim so povezane tudi s pričakovanjem pomladi. V današnjem času so za praznik značilni predvsem obdarovanje najdražjih in skupno preživljanje časa, kar pa ne velja samo za zaljubljene.
Fotografija je simbolična

Darila za valentinovo, ki v teh dneh polnijo trgovinske police, nosijo sporočilo ljubezni in najpogosteje vključujejo simbol rdečega srca. Poleg sladkarij, perila in drugih uporabnih predmetov je med najbolj priljubljenimi tudi cvetje. Po besedah predsednika svetovnega cvetličarskega združenja Florint in predsednika sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Simona Ogrizka bo za praznik zaljubljencev vedno kraljevala rdeča vrtnica, v floristiki pa si kljub temu želijo, da bi v ospredje prišle spomladanske cvetlice pastelnih barv.

Za skupno preživljanje valentinovega so najpogostejša izbira valentinove večerje, v katere gostinci vključujejo posebne jedi ali jedi z romantičnimi poimenovanji, koncerti, gledališke predstave ali obisk kina, pa tudi obisk velnesa ali druge turistične ponudbe. Organizatorji pa ne pripravljajo le dogodkov za zaljubljene pare, ampak tudi za samske, za katere ponekod organizirajo tudi denimo hitre zmenke. Valentinovo bomo letos po dveh letih znova obeležili brez omejitev v trgovini, gostinstvu in turizmu zaradi epidemije covida-19.

Valentinovo kot praznik, ki ga poznamo danes, se je v Evropo in tudi v Slovenijo razširilo iz ZDA, a korenine praznika segajo v Evropo, od koder so ga v Ameriko prinesli angleški izseljenci v 19. stoletju.

Na današnji dan v Katoliški cerkvi praznujejo god sv. Valentina, rimskega duhovnika, ki je pretrpel mučeništvo pod cesarjem Klavdijem II. v tretjem stoletju. Rimske oblasti so ga priprle, ker je poročal krščanske pare in tudi sicer pomagal kristjanom, ki jih je cesar preganjal, so pojasnili v Slovenski škofovski konferenci.

Čaščenje sv. Valentina se je po njihovih navedbah hitro razširilo po Evropi. Zaradi svojega imena, ki izhaja iz latinske besede valens ter pomeni zdrav in močan, je postal priprošnjik zoper telesne slabosti in kužne bolezni. Zaradi rimske legende, po kateri je vrnil vid slepi deklici, je postal zavetnik za oči. Zaradi legende, po kateri je ozdravil otroka s padavico, pa so se mu priporočali bolniki z epilepsijo.

Svetnikov god največkrat obhajamo v predpustnem času, ki je bil od nekdaj namenjen svatovanjem, zato so se svetniku priporočali novoporočenci. Valentinovo je ob koncu trde zime, zato so se mu priporočali tudi mladostniki in čebelarji, ker se njihove “muhe” zbudijo iz zimskega spanja. Po starem izročilu se je ohranil pregovor Sv. Valentin ima ključe od korenin, po katerem valentinovo naznanja prva vrtnarska in kmečka opravila.

Dogodki

Danes obeležujemo valentinovo, ki se je kot praznik zaljubljenih pri nas uveljavil ob koncu 20. stoletja. Njegove korenine sicer segajo dlje, med drugim so povezane tudi s pričakovanjem pomladi. V današnjem času so za praznik značilni predvsem obdarovanje najdražjih in skupno preživljanje časa, kar pa ne velja samo za zaljubljene.